Zadeva C-161/07

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Republiki Avstriji

„Neizpolnitev obveznosti države — Člen 43 ES — Nacionalna ureditev, s katero so določeni pogoji za vpis družb na predlog državljanov novih držav članic — Ugotovitveni postopek glede statusa samozaposlene osebe“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Poiaresa Madura, predstavljeni 18. septembra 2008   I ‐ 10673

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 22. decembra 2008   I ‐ 10685

Povzetek sodbe

Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Omejitve

(člena 43 ES in 46 ES)

Država članica, katere nacionalna ureditev zahteva za vpis družb v sodni register na predlog državljanov držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004, razen Republike Cipra in Republike Malte, pri čemer so ti državljani družbeniki osebne družbe ali manjšinski družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo, ugotovitev zavoda za zaposlovanje glede njihovega statusa samozaposlene osebe ali predložitev potrdila o oprostitvi, ne izpolni obveznosti iz člena 43 ES. Člen 43 ES namreč kateri koli državi članici prepoveduje, da s svojo zakonodajo za osebe, ki želijo v tej državi članici uporabiti svobodo ustanavljanja, določi drugačne pogoje za izvajanje različnih njihovih dejavnosti kot za svoje državljane. Zato je predpisovanje dodatnih formalnosti le za državljane osmih novih držav članic za razliko od formalnosti, ki veljajo za državljane države članice gostiteljice, za njihov dostop do navedenih dejavnosti, v nasprotju prav s to prepovedjo.

Različno obravnavanje lahko pomeni samo odstopanje, ki ga določa člen 46 ES, na podlagi katerega je mogoče diskriminatorne ukrepe utemeljiti le zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja. Poleg tega, tudi če predpostavljamo, da bi to tveganje izogibanja prehodnim pravilom, ki urejajo prosti pretok delavcev iz osmih novih držav članic, lahko škodovalo javnemu redu zadevne države članice in ta ne bi v pravno zadostni meri dokazala, da cilj dobrega delovanja trga dela, ki mu sledi zadevna zakonodaja, zahteva uvedbo sistema za izdajo splošnih in predhodnih dovoljenj, ki se uporablja za vse zadevne subjekte iz osmih novih držav članic, in da tega cilja ni mogoče doseči z ukrepi, ki manj omejujejo svobodo ustanavljanja, zadevno omejevanje svobode ustanavljanja ni upravičeno.

(Glej točke od 28 do 30, 32, 38, 41 in 42 ter izrek.)