Zadeva T-287/06

Miguel Torres, SA

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti — Postopek z ugovorom — Prijava figurativne znamke Skupnosti Torre Albéniz — Prejšnja figurativna znamka Skupnosti TORRES — Relativni razlog za zavrnitev — Neobstoj verjetnosti zmede“

Sodba Sodišča prve stopnje (šesti senat) z dne 18. decembra 2008   II ‐ 3821

Povzetek sodbe

1. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke

   (Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1)(b))

2. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama

   (Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1)(b))

3. Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke

   (Uredba Sveta št. 40/94, člen 8(1)(b))

1.  Za povprečne potrošnike na Danskem, v Španiji, na Finskem, Irskem, v Združenem kraljestvu in na Švedskem ni verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti med figurativnim znakom Torre Albéniz, za katerega se zahteva registracija kot znamke Skupnosti za „vina“ iz razreda 33 v smislu Nicejskega aranžmaja, in figurativno znamko TORRES, ki je bila prej registrirana v navedenih državah članicah za enake proizvode.

   V okviru celovite presoje zadevnih znamk namreč vidne, glasovne in morebitne pojmovne razlike med nasprotujočima si znakoma zadostujejo za preprečitev, da bi podobnosti med nasprotujočima si znakoma pripeljale do verjetnosti zmede pri upoštevnem potrošniku, čeprav so zadevni proizvodi enaki in spadajo v isti sektor proizvodnje in trženja.

   Ker se celotni vtis, ki ga ustvari prijavljena znamka, zelo razlikuje od vtisa, ki ga ustvari prejšnja znamka, večji razlikovalni učinek prejšnje znamke, ki je posledica tega, da jo na trgu javnost pozna, ne more sam po sebi ovreči sklepa, da verjetnost zmede ne obstaja.

   Poleg tega prejšnje znamke razen besede v množini „torres“ in/ali upodobitve treh stolpov nimajo posebnih in stalnih značilnosti, ki bi lahko povzročile, da bi upoštevni potrošnik prijavljeno znamko povezal z vsemi prejšnjimi znamkami, zasnovanimi kot „družina“ ali „serija“ znamk, in se tako zmotil glede izvora ali porekla proizvodov, za katere ta znamka velja. Na besedni in figurativni ravni se namreč znak Torre Albéniz od prejšnjih znamk razlikuje zaradi posebnosti, opisanih zgoraj, in zlasti zaradi razlikovalnega dodatka, elementa „albéniz“.

   (Glej točke 45, 74, 76 in 83.)

2.  Celovita presoja verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti mora glede vidne, glasovne ali pojmovne podobnosti zadevnih znamk temeljiti na njihovem celotnem vtisu, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente.

   Sestavljena znamka se lahko šteje za podobno drugi znamki, ki je enaka ali podobna enemu od sestavnih delov sestavljene znamke, le če je ta element prevladujoč v celotnem vtisu, ki ga ustvarja sestavljena znamka. Tako je, kadar ta sestavni del lahko sam prevlada v predstavi te znamke, ki jo ima v spominu upoštevna javnost, tako da so drugi sestavni deli te znamke v celotnem vtisu, ki ga ustvarja, zanemarljivi.

   Vendar ni mogoče upoštevati le enega od sestavnih delov sestavljene znamke in ga primerjati z drugo znamko. Nasprotno, primerjavo je treba opraviti s preučitvijo zadevnih znamk, ki se presojata vsaka zase kot celota.

   (Glej točke od 47 do 49.)

3.  Za „serijo“ ali „družino“ znamk gre namreč, kadar te prejšnje znamke v celoti ponazarjajo isti razlikovalni element z dodatkom grafičnega ali besednega elementa, ki jih medsebojno razlikuje, ali kadar so označene s ponovitvijo iste predpone ali pripone, ki izhaja iz prvotne znamke. V takšnem primeru se namreč lahko verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti ustvari zaradi možnosti povezovanja med prijavljeno znamko in prejšnjimi znamkami, ki so del serije, če ima prijavljena znamka s prejšnjimi podobnosti, ki lahko potrošnika napeljejo k misli, da je prijavljena znamka del iste serije in da so tako proizvodi, ki jih označuje, istega trgovskega ali sorodnega porekla kot proizvodi, ki jih zajemajo prejšnje znamke. Taka verjetnost zmede v zvezi s prijavljeno znamko in prejšnjimi serijskimi znamkami, ki lahko povzroči zmedo glede trgovskega porekla proizvodov, označenih z nasprotujočimi si znaki, lahko obstaja tudi takrat, kadar primerjava med prijavljeno znamko in prejšnjimi znamkami, upoštevanimi posamezno, ne omogoča ugotovitve obstoja neposredne verjetnosti zmede. Pri„družini“ ali „seriji“ znamk verjetnost tveganja natančneje izhaja iz možnosti, da se potrošnik moti glede izvora ali porekla proizvodov ali storitev, za katere velja znamka, katere registracija se zahteva, in napačno meni, da je del te „družine“ ali te „serije“ znamk.

   Vendar se je mogoče sklicevati na verjetnost zmede zaradi obstoja družine prejšnjih znamk le, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja. Prvič, prejšnje znamke, ki so del „družine“ ali „serije“, morajo biti prisotne na trgu. Drugič, ne le da mora biti prijavljena znamka podobna znamkam, ki so del serije, ampak mora imeti tudi lastnosti, ki jo lahko povežejo s serijo. To na primer ni mogoče, ko se skupni element prejšnjih serijskih znamk uporabi v prijavljeni znamki v drugačnem položaju od tistega, v kakršnem se navadno pojavlja v znamkah, ki pripadajo seriji, ali s pomensko drugačno vsebino.

   (Glej točki 80 in 81.)