Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62006TJ0011

    Povzetek sodbe

    Keywords
    Summary

    Keywords

    1. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Presoja – Obveznost upoštevanja dejanskega vpliva na trg – Neobstoj – Pomembna vloga merila, ki se nanaša na naravo kršitve

    (člen 81(1)(a) in (b) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

    2. Konkurenca – Globe – Smernice o načinu določanja glob – Pravna narava

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

    3. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Zelo resne kršitve

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

    4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Učinek protikonkurenčnega ravnanja – Neodločilno merilo

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

    5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Tržni deleži zadevnega podjetja

    (člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

    6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Dejanski vpliv na trg – Merila presoje

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

    7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Določitev zneska globe sorazmerno z elementi presoje teže kršitve

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

    8. Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg

    (člen 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))

    9. Postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom – Pogoji – Nov tožbeni razlog – Pojem

    (Poslovnik Splošnega sodišča, člen 48(2))

    10. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokazno breme Komisije, da dokaže kršitev in njeno trajanje – Uporaba domneve nedolžnosti

    (člen 81(1) ES; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 48(1))

    11. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Dokaz – Stopnja natančnosti, ki se zahteva za dokaze, ki jih predloži Komisija

    (člen 81(1) ES)

    12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Presoja – Upoštevanje gospodarskega stanja, kakršno je bilo med storitvijo kršitve

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(3); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

    13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Razdelitev zadevnih podjetij v kategorije – Pogoji – Spoštovanje načela enakega obravnavanja

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A)

    14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Grožnje in pritiski na podjetje – Izključitev

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)

    15. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Pasivna vloga ali vloga „sledi svojemu vodji“ – Merila presoje

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, prva alinea)

    16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Zadevna podjetja, ki so del malih in srednje velikih podjetij – Nevplivanje

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A, peti odstavek)

    17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Ravnanje, ki se razlikuje od dogovorjenega v kartelu

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3, druga alinea)

    18. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Olajševalne okoliščine – Presoja

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)

    19. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek – Izračun – Razlika med končnim in vmesnim zneskom globe – Posledice

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

    20. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Finančno stanje zadevnega podjetja – Upoštevanje – Obveznost – Neobstoj

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

    21. Konkurenca – Globe – Znesek – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena sodna pristojnost

    (Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

    22. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Odvračalni učinek – Spoštovanje načela sorazmernosti

    (člen 81 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))

    Summary

    1. Člen 81(1)(a) in (b) ES izrecno določa, da so s skupnim trgom nezdružljivi vsi sporazumi in usklajena ravnanja, ki neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja ali omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo ali trge. Take kršitve, zlasti kadar gre za horizontalne omejevalne sporazume, so opredeljene kot zelo resne, ker neposredno vplivajo na bistvene parametre konkurence na zadevnem trgu, ali kot očitne kršitve pravil o konkurenci.

    Težo kršitve konkurenčnega prava Unije je treba ugotoviti ob upoštevanju veliko dejavnikov, kot so posebne okoliščine primera, njegov kontekst in odvračalni učinek glob, ne da bi bil narejen zavezujoč in izčrpen seznam meril, ki jih je treba obvezno upoštevati.

    V skladu z metodo iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5)ESPJ, je treba pri ocenjevanju teže te kršitve upoštevati njeno naravo, njen dejanski vpliv na trg, kjer se to lahko meri, in velikost upoštevnega geografskega trga. Vendar ti trije vidiki ocene teže kršitve niso enako pomembni v okviru celovite presoje. Narava kršitve ima odločilno vlogo zlasti pri opredelitvi kršitev kot zelo resnih. Nasprotno pa za opredelitev kršitve kot zelo resne nista nujna elementa ne dejanski vpliv na trg ne velikost geografskega trga pri horizontalnih omejevalnih sporazumih, katerih namen je zlasti določanje cen. Tako je tovrstne horizontalne sporazume mogoče opredeliti kot „zelo resne“ že na podlagi njihove narave, ne da bi bilo treba Komisiji dokazati dejanski vpliv kršitve na trg.

    (Glej točke 67, 69, 74 in od 76 do 78.)

    2. Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) ESPJ so instrument, namenjen temu, da se ob upoštevanju hierarhično višjih pravnih aktov natančno določijo merila, ki jih Komisija v okviru izvajanja diskrecijske pravice, ki jo ima na podlagi člena 23(2) Uredbe št. 1/2003, namerava uporabiti pri določanju glob. Te smernice niso pravna podlaga odločbe o naložitvi glob, ker ta temelji na Uredbi št. 1/2003, vendar kljub temu na splošno in abstraktno določajo metodologijo, ki si jo je Komisija določila za potrebe določitve zneska glob, naloženih s to odločbo, in zato podjetjem zagotavljajo pravno varnost.

    Tako so te smernice, čeprav jih ni mogoče opredeliti za pravna pravila, ki bi jih uprava vsekakor morala spoštovati, vendarle pravila ravnanja, ki kažejo na prakso, ki ji je treba slediti in od katere uprava v konkretnem primeru ne more odstopiti, ne da bi to utemeljila.

    Vendar prostovoljno omejevanje diskrecijske pravice Komisije, ki je posledica sprejetja navedenih smernic, ni nezdružljivo z ohranitvijo njene široke diskrecijske pravice. Dejstvo, da je Komisija v teh smernicah natančno opredelila svoj pristop pri presoji teže kršitve, namreč ne nasprotuje temu, da jo preuči celovito glede na vse upoštevne okoliščine, vključno z dejavniki, ki niso izrecno navedeni v smernicah.

    (Glej točke od 71 do 73.)

    3. Najnižji izhodiščni znesek 20 milijonov EUR, določen v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) [PJ] za zelo resne kršitve, se nanaša na eno podjetje, in ne na vsa podjetja, ki so sodelovala pri kršitvi.

    (Glej točko 86.)

    4. Posebej v zvezi z dejanskim vplivom omejevalnega ravnanja, ki je v nasprotju s pravili Unije o konkurenci, na trg je treba pri določanju zneska globe, naložene za tako kršitev, upoštevati trajanje kršitev in vse dejavnike, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitev, kot so ravnanje vsakega od podjetij, vloga, ki jo ima vsako od podjetij pri izvajanju usklajenih ravnanj, korist, ki so jo lahko podjetja imela od teh ravnanj, njihova velikost in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za cilje Unije. Torej učinek protikonkurenčnega ravnanja ni sam po sebi odločilno merilo pri presoji ustreznega zneska globe. Natančneje, dejavniki, ki se nanašajo na vidik namere, so lahko pomembnejši od dejavnikov v zvezi z navedenim učinkom, še zlasti kadar gre za kršitve, ki so že same po sebi resne, kot je na primer razdelitev trgov.

    (Glej točko 90.)

    5. Tržni delež vsakega zadevnega podjetja na trgu, ki je predmet omejevalnega ravnanja v smislu konkurenčnega prava Unije, tudi brez dokaza o dejanskih posledicah kršitve za trg pomeni objektivni dejavnik, ki pravilno pokaže odgovornost vsakega od njih za morebitno škodljivost, ki jo ima navedeno ravnanje za normalno konkurenco. Tako so pri odmeri globe tržni deleži podjetja upoštevni za določitev vpliva, ki ga je to lahko imelo na trgu.

    (Glej točko 97.)

    6. Za presojo teže kršitve je odločilno vprašanje, ali so udeleženci kartela storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi njihovi nameni imeli dejanske učinke. Na nadaljnje dogajanje v zvezi z dejansko uresničenimi tržnimi cenami so lahko vplivali drugi dejavniki, nad katerimi udeleženci kartela niso imeli nadzora, zato zunanjih dejavnikov, kot je povišanje cen na zadevnem trgu, ki so ovirali njihova prizadevanja, ne morejo navajati sebi v prid in jih razlagati kot dejavnike, ki upravičujejo znižanje globe.

    (Glej točki 99 in 100.)

    7. Načelo sorazmernosti zahteva, da ravnanja institucij Skupnosti ne prestopijo meje tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev ciljev, ki se jim sledi. V postopkih, ki jih sproži Komisija za kaznovanje kršitev pravil o konkurenci, uporaba tega načela pomeni, da globe ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje, to je glede na spoštovanje teh pravil, in da mora biti znesek globe, ki je naložena podjetju zaradi kršitve predpisov s področja konkurence, v sorazmerju s kršitvijo, ki se presodi celostno, zlasti ob upoštevanju njene teže. Načelo sorazmernosti zlasti pomeni, da mora Komisija določiti globo sorazmerno z dejavniki, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno.

    V teh okoliščinah Komisija s tem, da za izhodiščni znesek globe za kršitev pravil o konkurenci določi 10 milijonov EUR, ne krši načela sorazmernosti, saj gre za zelo resno in namerno kršitev pravil o konkurenci in je bil ta znesek določen precej pod najnižjim pragom, določenim v navedenih smernicah za to vrsto kartela.

    (Glej točke 104, 105 in 107.)

    8. Pri določitvi globe zaradi kršitev konkurenčnega prava Unije je obveznost obrazložitve izpolnjena, če Komisija v odločbi navede elemente presoje, na podlagi katerih je lahko določila težo in trajanje kršitve.

    V zvezi s tem, čeprav mora Komisija na podlagi člena 253 ES svoje odločbe obrazložiti tako, da navede dejanske in pravne okoliščine, s katerimi je utemeljila odločbo, in razloge za njeno sprejetje, ta določba ne zahteva, da se mora Komisija opredeliti do vseh dejanskih in pravnih okoliščin, ki so bile obravnavane v upravnem postopku.

    V zvezi z odločbo o naložitvi globe več podjetjem je treba obseg obveznosti obrazložitve presojati zlasti glede na dejstvo, da je treba težo kršitev ugotoviti ob upoštevanju veliko dejavnikov, kot so zlasti posebne okoliščine primera, njegov kontekst in odvračalni učinek glob, ne da bi bil narejen zavezujoč in izčrpen seznam meril, ki jih je treba obvezno upoštevati.

    (Glej točki 109 in 233.)

    9. Na podlagi člena 48(2), prvi pododstavek, Poslovnika Splošnega sodišča navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. V zvezi s tem je treba tožbeni razlog, ki je neposredna ali posredna ponovitev prej navedenega tožbenega razloga in je z njim tesno povezan, razglasiti za dopusten.

    (Glej točko 124.)

    10. Komisija mora dokazati ne samo obstoj kartela, ki je v nasprotju s pravili Unije o konkurenci, ampak tudi njegovo trajanje. Natančneje, v zvezi z izvedbo dokaza o kršitvi člena 81(1) ES mora Komisija predložiti dokaze o kršitvah, ki jih ugotovi, in zbrati ustrezne dokaze, zato da pravno zadostno dokaže obstoj dejstev, ki so bistvena za kršitev. V dvomu mora sodišče ugoditi podjetju, na katero se nanaša odločba, v kateri je ugotovljena kršitev. Sodišče torej ne more ugotoviti, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če dvomi o tem vprašanju, zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti in/ali spremembo odločbe, s katero se nalaga globa. V tem položaju je treba namreč upoš tevati načelo domneve nedolžnosti, ki je del temeljnih pravic, varovanih v pravnem redu Unije, in ki ga določa člen 48(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Ob upoštevanju narave zadevnih kršitev in teže sankcij, ki se na to navezujejo, velja domneva nedolžnosti še posebej za postopke v zvezi s kršitvami pravil konkurence, ki veljajo za podjetja, ki se jim lahko izrekajo globe ali periodične denarne kazni. Tako mora Komisija predložiti natančne in skladne dokaze kot podlago za trdno prepričanje, da je bila zatrjevana kršitev storjena.

    Ni nujno, da vsak dokaz Komisije zadosti tem merilom glede vsakega znaka kršitve. Zadošča, da to zahtevo izpolnjuje sklenjen krog indicev, na katere se sklicuje institucija in ki se presojajo skupaj.

    (Glej točke 129, 130 in 143.)

    11. Običajno je, da so dejanja v zvezi s protikonkurenčnimi sporazumi tajna in da o njih obstajajo le minimalni zapisi. Torej, tudi če Komisija najde listine, ki jasno dokazujejo nedovoljeno navezovanje stikov med gospodarskimi subjekti, kot so zapisniki sestankov, gre navadno le za nepopolna in posamezna dokazila, tako da je treba posamezne podrobnosti pogosto rekonstruirati s sklepanjem. Zato je v večini primerov treba na obstoj protikonkurenčnega ravnanja ali sporazuma sklepati iz številnih naključij in indicev, ki obravnavani skupaj lahko, kadar ni drugih skladnih pojasnil, pomenijo dokaz o kršitvi konkurenčnih pravil.

    Poleg tega, kadar ni dokazov, s katerimi bi se lahko neposredno dokazalo trajanje kršitve, se Komisija opre vsaj na dokaze glede dejstev, ki so si časovno dovolj blizu, tako da se lahko razumno prizna, da je kršitev trajala brez prekinitve med natančnima datuma.

    V zvezi s tem zadostuje, da Komisija, zato da zadostno dokaže sodelovanje navedenega podjetja v kartelu, dokaže, da se je zadevno podjetje udeleževalo srečanj, na katerih so bili sklenjeni protikonkurenčni sporazumi, ne da bi to podjetje temu očitno nasprotovalo. Če je bila udeležba na takih srečanjih ugotovljena, mora to podjetje predložiti dokaze, da je bila njegova udeležba na navedenih srečanjih brez kakršnega koli protikonkurenčnega cilja, tako da dokaže, da je konkurente obvestilo, da se teh srečanj udeležuje z drugačnim namenom kot oni. Razlog, ki utemeljuje to pravno načelo, je, da je podjetje, ker se je udeležilo teh srečanj, ne da bi javno zavrnilo njihovo vsebino, preostalim udeležencem dalo vtis, da se strinja z rezultatom teh srečanj in da se mu bo ustrezno prilagodilo. Nasprotno pa Komisija stori napako pri presoji, če sklepa na udeležbo podjetja pri omejevalnem sporazumu, ki je v nasprotju s pravili Unije o konkurenci, če v zvezi s tem ne obstajajo zadostni indici.

    (Glej točke 131, 132, 158, 165 in 166.)

    12. V zvezi z izbiro referenčnega leta za določitev relativne teže podjetja na področju kartelov, ki nasprotujejo pravilom Unije o konkurenci, je treba navesti, da čeprav točka 1 A, četrti in peti odstavek, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) [PJ] določa, da se podjetja obravnavajo različno glede na njihov gospodarski pomen, v smernicah ni navedeno, na podlagi katerega leta je treba določiti relativno težo podjetij.

    Glede tega mora Komisija izbrati metodo izračuna, ki omogoča upoštevanje velikosti in gospodarske moči posameznega zadevnega podjetja ter obsega kršitve, ki jo je storilo vsako od njih, glede na gospodarsko stanje, kakršno je bilo med storitvijo kršitve. Poleg tega je treba upoštevno obdobje omejiti tako, da je pridobljen promet, in tako tržni deleži, čim bolj primerljiv. Torej ni nujno, da je referenčno leto zadnje celo leto, v katerem je kršitev trajala.

    (Glej točki 176 in 177.)

    13. Čeprav pri metodi razvrstitve udeležencev kartela v kategorije zaradi različnega obravnavanja v fazi določitve izhodiščnih zneskov glob spet niso upoštevane razlike v velikosti med podjetji iste kategorije, vodi k določitvi pavšalnega izhodiščnega zneska za podjetja iz iste kategorije.

    Vendar se mora pri taki razvrstitev v kategorije spoštovati načelo enakega obravnavanja, v skladu s katerim je prepovedano primerljive položaje obravnavati različno in različne položaje enako, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno. Poleg tega mora biti znesek globe vsaj sorazmeren z elementi, ki se upoštevajo pri presoji teže kršitve. Da bi se preverilo, ali je razvrstitev udeležencev kartela v kategorije skladna z načeloma enakega obravnavanja in sorazmernosti, je treba preveriti, ali je ta razvrstitev dosledna in objektivno utemeljena.

    Čeprav lahko Komisija glede tega upošteva tržne deleže podjetja, člana kartela, v zadnjem celem letu ugotovljene kršitve, da oceni njegovo velikost in gospodarsko moč na nekem trgu ter obseg kršitve, ki jo je storilo, mora kljub temu paziti, da tržni delež vsakega vključenega podjetja pravilno izraža gospodarsko stanje, kakršno je bilo med storitvijo kršitve. Navadno so pri dolgotrajnih kršitvah tržni deleži za zadnje celo leto kršitve lahko ustrezni kazalniki v zvezi s tem in lahko zagotovijo čim bolj primerljive rezultate, predvsem za razvrstitev vključenih podjetij v kategorije, samo če se to leto, kot ga je upoštevala Komisija, ujema s trajanjem sodelovanja vsakega od podjetij.

    (Glej točke od 180 do 182, 184 in 186.)

    14. Obstoj groženj in pritiskov, ki podjetje pripravijo k sodelovanju pri kršitvi konkurenčnega prava Unije, ni naveden med olajševalnimi okoliščinami, naštetimi v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) ESPJ. Pritiski podjetij, zato da bi se druga podjetja pripravila k sodelovanju pri kršitvi konkurenčnega prava Unije, ne glede na njihovo težo zadevnega podjetja ne odvezujejo odgovornosti za storjeno kršitev, nikakor ne spreminjajo teže kartela in ne pomenijo olajševalne okoliščine pri izračunu globe, saj bi lahko zadevno podjetje morebitne pritiske prijavilo pristojnim organom in pri njih vložilo pritožbo. Zato Komisiji takih groženj ni treba upoštevati kot olajševalno okoliščino.

    (Glej točke od 211 do 213.)

    15. Med dejavniki, ki bi lahko razkrivali pasivno vlogo podjetja v kartelu in utemeljevali zmanjšanje globe na podlagi točke 3, prva alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) [PJ], se lahko upošteva redkejša udeležba na sestankih v primerjavi z drugimi člani kartela, pozen vstop na trg, ki je predmet kršitve, neodvisno od trajanja sodelovanja pri kršitvi, ali obstoj izrecne izjave predstavnikov tretjih podjetij, ki so sodelovali v kršitvi, o tem. Poleg tega izključno pasivna vloga enega od članov kartela pomeni, da se ta „ne izpostavlja“, to je, da ni aktiven pri pripravi enega ali več protikonkurenčnih sporazumov.

    V zvezi s tem ni dovolj, če se udeleženo podjetje v nekaterih obdobjih trajanja kartela ali v zvezi z nekaterimi dogovori kartela potuhne. Tako sklicevanje sestankov v drugih obdobjih, pripravljanje dnevnega reda in razširjanje pripravljalnih dokumentov za sestanke ni združljivo s pasivno vlogo sledilca, ki ima postransko vlogo. Take pobude kažejo na aktiven in naklonjen odnos tožeče stranke do ustanovitve, nadaljevanja in nadzora kartela.

    Poleg tega, ker se je podjetje, čeprav ni imelo aktivne vloge, udeležilo sestankov s protikonkurenčnim ciljem, je treba sklepati, da je sodelovalo v kartelu, če se ne dokaže, da se je odkrito oddaljilo od nezakonitega usklajevanja. Podjetje je z udeležbo na sestankih namreč pristopilo – ali vsaj dalo vedeti drugim udeležencem, da načeloma pristopa – k vsebini protikonkurenčnih sporazumov, ki so se tam sklenili.

    (Glej točke 217, 218, 220, 223 in 225.)

    16. Točka 1 A, peti odstavek, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) [PJ] omogoča Komisiji, da zviša globe velikim podjetjem, vendar ji ne predpisuje, da zmanjša globe, določene za mala podjetja. Velikost podjetja je namreč upoštevana v zgornji meji, določeni v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003 in določbah teh smernic. Razen preudarkov glede velikosti ni nobenega razloga, da se mala in srednje velika podjetja obravnavajo drugače od drugih. Dejstvo, da so podjetja mala ali srednje velika, jih ne oprosti dolžnosti upoštevanja pravil konkurence.

    Poleg tega člen 23(2) Uredbe št. 1/2003 ne zahteva, da če so globe naložene več podjetjem, ki sodelujejo pri isti kršitvi, znesek globe, naložene malemu ali srednje velikemu podjetju, kot odstotek od prometa ne sme preseči zneska glob, naloženih večjim podjetjem. Iz te določbe je namreč razvidno, da je treba tako pri malih in srednje velikih podjetjih kot pri večjih podjetjih pri določitvi globe upoštevati težo in trajanje kršitve.

    (Glej točke 226, 228 in 260.)

    17. Komisija pa mora priznati, da obstaja olajševalna okoliščina na podlagi dejanskega neizvajanja sporazumov o kršitvah v skladu s točko 3, druga alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) [PJ], samo če podjetje, ki se sklicuje na neobstoj izvajanja tega sporazuma, lahko dokaže, da se je jasno in bistveno uprlo izvajanju tega sporazuma, in sicer toliko, da je oviralo njegovo izvajanje in da ni vzbujalo vtisa, da spoštuje sporazum, in tako spodbudilo druga podjetja k izvajanju zadevnega omejevalnega sporazuma. Podjetja bi namreč tako preveč preprosto zmanjšala tveganje plačila visoke globe, če bi lahko imela korist od nedopustnega kartela in bi bila nato deležna znižanja globe, ker so imela le manjšo vlogo pri izvajanju kršitve, medtem ko je njihovo ravnanje spodbudilo druga podjetja, da so ravnala za konkurenco škodljiveje.

    (Glej točki 240 in 241.)

    18. V Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) [PJ] ni navedeno, da mora Komisija sistematično ločeno upoštevati vsako od olajševalnih okoliščin, naštetih v točki 3 teh smernic. Torej Komisija ni dolžna na podlagi tega samodejno dodeliti dodatnega znižanja, ker je treba ustreznost morebitnega zmanjšanja globe na podlagi olajševalnih okoliščin presojati s splošnega vidika ob upoštevanju vseh upoštevnih okoliščin.

    (Glej točko 242.)

    19. Zgornja meja 10 % prometa, določena v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003, ima namen, ki je drugačen in neodvisen od namena meril teže in trajanja kršitve, to je preprečiti nalaganje glob, pri katerih je mogoče predvideti, da jih podjetja glede na svojo velikost takšnih, kot jih sicer približno in nepopolno določa njihov promet, ne bodo mogla plačati. Tako gre za omejitev, ki se enotno uporablja za vsa podjetja in je predpisana glede na velikost vsakega od njih, zato da se preprečijo čezmerne in nesorazmerne globe. Edina mogoča posledica take omejitve je to, da se znesek globe, izračunan na podlagi meril teže in trajanja kršitve, zmanjša na največjo dovoljeno višino, kadar jo presega. Njena uporaba pomeni, da zadevno podjetje ne plača celotne globe, ki bi jo bilo načeloma dolžno plačati na podlagi presoje, oprte na omenjena merila.

    Poleg tega člen 23(2) Uredbe št. 1/2003 Komisiji ne prepoveduje, da se pri izračunu sklicuje na vmesni znesek nad to mejo, dokler nazadnje naložena globa te meje ne presega. Torej Komisija v nobeni fazi uporabe Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) [PJ] ni dolžna zagotoviti, da bodo vmesni zneski sprejetih glob izražali vse razlike, ki obstajajo v celotnem prometu zadevnih podjetij. Poleg tega Komisija ni dolžna zagotoviti, da končni zneski globe, ki jih določi za zadevna podjetja, kažejo vse razlike v zvezi s prometom.

    (Glej točki 257 in 259.)

    20. Komisija pri določanju globe ni dolžna upoštevati slabega finančnega stanja zainteresiranih podjetij, ker bi priznanje take obveznosti pomenilo neupravičeno konkurenčno prednost podjetij, ki so najmanj prilagojena na razmere trga.

    (Glej točko 258.)

    21. Pristojnost za odločanje v sporu polne jurisdikcije na podlagi člena 229 ES, ki jo Splošnemu sodišču podeljuje člen 31 Uredbe št. 1/2003, temu sodišču omogoča, da poleg preprostega nadzora zakonitosti kazni, na podlagi katerega je mogoče le zavrniti ničnostno tožbo ali razglasiti ničnost izpodbijanega akta, nadomesti presojo Komisije s svojo in tako izpodbijani akt spremeni, tudi če ga ne razglasi za ničnega, pri čemer pa mora upoštevati vse dejanske okoliščine, zlasti pri spremembi naložene globe, kadar presoja o vprašanju zneska globe.

    Splošno sodišče globe ne določi z natančnim aritmetičnim postopkom. Poleg tega izračuni Komisije in Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člen[om] 65(5) [PJ] ne zavezujejo Splošnega sodišča, kadar odloča na podlagi pristojnosti za odločanje v sporu polne jurisdikcije, pač pa mora opraviti svojo presojo in pri tem upoštevati vse okoliščine primera.

    (Glej točki 265 in 266.)

    22. Z globami zaradi kršitev člena 81 ES, kot so določene v členu 23(2) Uredbe št. 1/2003, naj bi se kaznovala protipravna ravnanja zadevnih podjetij, poleg tega pa naj odvrnile ta podjetja in druge gospodarske subjekte od prihodnjih kršitev konkurenčnih pravil prava Unije. Torej upoštevanje velikosti in celotnih sredstev zadevnega podjetja, da bi se zagotovil zadosten odvračalni učinek globe, temelji na želenem vplivu na navedeno podjetje, ker sankcija ne sme biti zanemarljiva zlasti glede na finančno zmogljivost tega podjetja.

    Poleg tega načelo sorazmernosti zahteva, da ravnanja institucij Skupnosti ne prestopijo meje tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev legitimnih ciljev zadevne določbe, pri tem pa je treba takrat, ko je mogoče izbirati med več primernimi ukrepi, uporabiti najmanj omejujočega, povzročene neugodnosti pa ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje. Torej globe ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje, to je glede na spoštovanje pravil o konkurenci, in znesek globe, ki je naložena podjetju zaradi kršitve predpisov s področja konkurence, mora biti v sorazmerju s kršitvijo, ki se presodi celostno, zlasti ob upoštevanju njene teže.

    (Glej točki 279 in 280.)

    Top