Zadeva C-511/06 P

Archer Daniels Midland Co.

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Pritožba — Konkurenca — Omejevalni sporazumi — Trg citronske kisline — Določitev zneska globe — Vloga vodje — Pravica do obrambe — Dokazi, pridobljeni v postopku, ki je potekal v tretji državi — Opredelitev upoštevnega trga — Olajševalne okoliščine“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Mengozzija, predstavljeni 6. novembra 2008   I ‐ 5848

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 9. julija 2009   I ‐ 5912

Povzetek sodbe

1. Konkurenca – Upravni postopek – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Spoštovanje pravice do obrambe – Obseg – Obveznost navedbe elementov, s katerimi se lahko dokaže vloga vodje omejevalnega sporazuma

   (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); obvestili Komisije 96/C 207/04, oddelek B(e), in 98/C 9/03, točka 2)

2. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine

   (člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)

3. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje inkriminiranega podjetja – Presoja pogojev sodelovanja ob sprejetju končne odločbe

   (Uredba Sveta št. 17; Obvestilo Komisije 96/C 207/04, oddelek E)

4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Konkretni vpliv na trg

   (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A, prvi pododstavek)

5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Upoštevanje sodelovanja inkriminiranega podjetja s Komisijo – Pojem „prvo podjetje“, ki je predložilo odločilne dokaze

   (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04, oddelek B(b))

1.  Opredelitev vodje omejevalnega sporazuma ima pomembne posledice na znesek globe, ki se naloži podjetju, ki je opredeljeno kot tako. Tako gre v skladu s točko 2 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, za obteževalno okoliščino, ki povzroči nezanemarljivo zvišanje osnovnega zneska globe. Prav tako v skladu z besedilom oddelka B(e) obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob v primeru kartelov taka opredelitev nemudoma izključi ugodnost precejšnjega zmanjšanja globe, čeprav bi inkriminirana družba, ki je opredeljena kot vodja, izpolnjevala vse pogoje, ki so v njem navedeni za priznanje takega zmanjšanja.

   Zato je naloga Komisije, da v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah izpostavi elemente, ki so po njenem mnenju potrebni, da bi se inkriminirani družbi, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot vodjo omejevalnega sporazuma, omogočil odgovor na tovrsten očitek. Ker pa je tovrstno obvestilo le ena od faz pri sprejemanju končne odločbe in zato ne predstavlja končnega stališča Komisije, od nje ni mogoče zahtevati, da že v tej fazi pravno kvalificira elemente, s katerimi v svoji končni odločbi utemeljuje opredelitev družbe kot vodje omejevalnega sporazuma. Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah torej ni dolžna navesti, kako namerava uporabiti dejstva pri določitvi globe in ali namerava na podlagi teh dejstev opredeliti družbo kot vodjo omejevalnega sporazuma. Vendar pa je dolžna vsaj navesti ta dejstva. Kadar gre pri dokumentih in dokazih, iz katerih so razvidna dejstva, na katerih je utemeljena opredelitev vodje omejevalnega sporazuma, za pričevanja oseb, obravnavanih v postopku v zvezi s kršitvijo, in torej za subjektivni vidik, potem to, da se ti dokumenti priložijo obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, ne da bi bila ta dejstva izrecno navedena v samem besedilu obvestila, zadevnemu podjetju ne omogoči niti presoje stopnje verodostojnosti, ki jo Komisija pripisuje vsakemu od teh elementov, izpostavljenih v navedenih dokumentih, niti mu ne omogoči izpodbijanja teh dejstev in posledično tudi ne primernega uveljavljanja njegovih pravic. Zato je Komisija v takem položaju s tem, da je opredelila podjetje kot vodjo omejevalnega sporazuma na podlagi elementov, ki so navedeni v prilogi obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, ne pa v tem obvestilu, temu podjetju kršila pravico do obrambe in torej s temi elementi ne more utemeljiti opredelitve tega podjetja kot vodje omejevalnega sporazuma. Ob neobstoju drugih dokazov v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki omogočajo tako opredelitev, Komisija torej ne more odreči upravičenja, da se za to podjetje uporabi oddelek B obvestila o ugodni obravnavi z razlogom, da je imelo vlogo vodje omejevalnega sporazuma.

   (Glej točke od 70 do 72, 80, 89, 90, od 93 do 95, 112, 133 in 136.)

2.  Priznanje upravičenja znižanja osnovnega zneska globe v skladu s točko 3 Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, je nujno v zvezi z okoliščinami obravnavane zadeve, saj prenehanje zadevne kršitve samodejno ne povzroči znižanja osnovnega zneska globe.

   Priznanje upravičenja do olajševalnih okoliščin v položajih, v katerih je podjetje udeleženo pri očitno nezakonitem sporazumu, za katerega je vedelo ali ni bilo mogoče, da ne bi vedelo, da je kršitev, lahko spodbudi podjetja, da nadaljujejo tajni sporazum, kolikor dolgo je mogoče, v upanju, da njihovo ravnanje ne bo nikoli odkrito, pri čemer pa se zavedajo, da bo – če bo odkrito – globa lahko zmanjšana, če bodo po tem prenehala kršitev. Taka odobritev bi naloženi globi odvzela vsak odvračilni učinek in bi škodovala polnemu učinku člena 81(1) ES.

   Tako Komisija podjetju ni dolžna priznati upravičenja do znižanja osnovnega zneska globe, ker je podjetje prenehalo ravnati protipravno takoj, ko so prvič posegli organi tretje države, pristojni za konkurenco.

   (Glej točke 100, 102, 105 in 106.)

3.  Komisija v skladu z oddelkom E Obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob pri kartelih presodi, ali so pogoji iz oddelkov B, C in D navedenega obvestila izpolnjeni, šele ko sprejme končno odločbo. Zato Komisija ne more dati določnega zagotovila podjetju v zvezi z upravičenjem do kakršnega koli zmanjšanja globe v fazi postopka pred sprejetjem končne odločbe.

   (Glej točko 118.)

4.  Čeprav je konkretni vpliv kršitve na trg element, ki se upošteva pri presoji teže navedene kršitve, gre vendarle za enega od več meril, in sicer naravo kršitve in obseg zadevnega geografskega trga. V Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, je tudi pojasnjeno, da je ta konkretni vpliv na trg upošteven le, kadar je izmerljiv.

   (Glej točko 125.)

5.  Besedilo oddelka B(b) Obvestila o nenalaganju ali zmanjševanju glob pri kartelih ne določa, da mora „prva“ družba posredovati vse dokaze o podrobnostih delovanja omejevalnega sporazuma. V skladu s to določbo zadošča, da družba predloži odločilna dejstva za dokaz obstoja omejevalnega sporazuma, da se jo presodi kot „prvo“. Besedilo določbe tudi ne zahteva, da so predložena dejstva sama po sebi „zadostna“ za sestavo obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah oziroma celo za sprejetje končne odločbe, v kateri bi bila ugotovljena kršitev. Če ni nujno, da dejstva iz navedenega oddelka B(b) sama po sebi zadoščajo za dokaz obstoja omejevalnega sporazuma, pa morajo vendarle biti odločilna za ta namen. Ta dejstva torej ne smejo biti le vir, ki omogoča usmerjanje preiskave Komisije, temveč morajo biti to elementi, ki jih je mogoče neposredno uporabiti kot temeljno dokazno podlago za odločbo, s katero se ugotovi kršitev.

   V okviru navedenega oddelka B(b) dejstvo, da so bili ti odločilni dokazi posredovani ustno, ni pomembno. Poleg tega dejstvo, da te informacije niso posledica neposrednega pričevanja oziroma da pozneje niso bile dopolnjene ali pojasnjene, ni pomembno pri presoji njihove odločilnosti.

   Komisija ima na voljo nekaj proste presoje pri oceni, ali je bilo sodelovanje družbe „odločilno“ v smislu te določbe, da bi se ugotovila obstoj kršitve in njeno prenehanje, tako da sodišče Skupnosti lahko sprejme ukrepe samo v primeru očitne prekoračitve te proste presoje.

   (Glej točke od 150 do 152 in od 161 do 163.)