Zadeva C-454/06

pressetext Nachrichtenagentur GmbH

proti

(Zvezni) Republiki Avstriji in drugim

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Bundesvergabeamt)

„Javna naročila — Direktiva 92/50/EGS — Postopki za oddajo javnih naročil storitev — Pojem ‚oddaja naročila‘“

Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott, predstavljeni 13. marca 2008   I - 4405

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 19. junija 2008   I - 4447

Povzetek sodbe

1. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil storitev – Direktiva 92/50 – Oddaja naročila – Pojem – Spremembe določb o javnem naročilu med njegovo veljavnostjo

   (Direktiva Sveta 92/50, členi 3(1), 8 in 9)

2. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil storitev – Direktiva 92/50 – Oddaja naročila – Pojem – Spremembe določb o javnem naročilu med njegovo veljavnostjo

   (Direktiva Sveta 92/50, členi 3(1), 8 in 9)

3. Približevanje zakonodaj – Postopki za oddajo javnih naročil storitev – Direktiva 92/50 – Oddaja naročila – Pojem – Spremembe določb o javnem naročilu med njegovo veljavnostjo

   (Direktiva Sveta 92/50, členi 3(1), 8 in 9)

1.  Izraz „oddaja“, uporabljen v členih 3(1), 8 in 9 Direktive Sveta 92/50 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, je treba razlagati tako, da ne pokriva položaja, v katerem so storitve, ki jih naročniku zagotavlja prvotni izvajalec, prenesene na drugega izvajalca, ki je kapitalska družba, in katerih prvotni izvajalec je edini delničar, ki nadzira novega izvajalca in mu daje navodila, če je prvotni izvajalec še naprej odgovoren za spoštovanje pogodbenih obveznosti.

   Spremembe določb o javnem naročilu med njegovo veljavnostjo namreč pomenijo novo oddajo naročila v smislu Direktive 92/50, če so bistveno drugačne od določb prvotnega naročila in zato izkazujejo željo strank po ponovnem pogajanju glede bistvenih pogojev tega naročila. Sprememba javnega naročila med njegovo veljavnostjo lahko šteje za bistveno, če ta uveljavlja pogoje, ki bi, če bi bili prisotni v postopku prvotne oddaje, omogočali vstop drugim ponudnikom kot tistim, ki so bili prvotno sprejeti, oziroma bi omogočali izbiro druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno sprejeta.

   Čeprav drži, da je treba nadomestitev sopogodbenika, kateremu je naročnik prvotno dodelil naročilo, z novim sopogodbenikom načeloma šteti za bistveno spremembo zadevnega javnega naročila, razen če je bila ta nadomestitev predvidena v pogojih prvotnega naročila, je res, da notranja reorganizacija sopogodbenice bistveno ne spremeni pogojev prvotnega naročila. Če je nova sopogodbenica hčerinska družba, ki je v stoodstotni lasti prvotne pogodbenice, če jo slednja upravlja in če med tema subjektoma obstaja pogodba o prenosu izgub in dobičkov, tak dogovor ne pomeni spremembe bistvenega pogoja naročila, ki bi bila lahko opredeljena kot nova oddaja naročila v smislu Direktive 92/50.

   (Glej točke 34, 35, 40, od 43 do 45 in točko 1 izreka.)

2.  Izraz „oddaja“, uporabljen v členih 3(1), 8 in 9 Direktive 92/50 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, je treba razlagati tako, da ne pokriva prilagoditve prvotne pogodbe spremenjenim zunanjim okoliščinam, kot so konverzija cen, prvotno izraženih v nacionalni valuti, v eure, minimalno znižanje teh cen zaradi njihove zaokrožitve ter sklicevanje na novi indeks cen, katerega nadomestitev s predhodno določenim indeksom je bila predvidena v prvotni pogodbi.

   Spremembe določb o javnem naročilu med njegovo veljavnostjo namreč pomenijo novo oddajo naročila v smislu Direktive 92/50, če so bistveno drugačne od določb prvotnega naročila in zato izkazujejo željo strank po ponovnem pogajanju glede bistvenih pogojev tega naročila. Sprememba javnega naročila med njegovo veljavnostjo lahko šteje za bistveno, če ta uveljavlja pogoje, ki bi, če bi bili prisotni v postopku prvotne oddaje, omogočali vstop drugim ponudnikom kot tistim, ki so bili prvotno sprejeti, oziroma bi omogočali izbiro druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno sprejeta.

   Če se obstoječe naročilo zaradi prehoda na euro spremeni v tem smislu, da cene, prvotno izražene v nacionalni valuti, konvertirajo v euro, ne gre za bistveno spremembo naročila, ampak le za njegovo prilagoditev spremenjenim zunanjim okoliščinam, če se zneski v eurih zaokrožijo v skladu z veljavnimi določbami. Poleg tega taka konverzija cen naročila v eure med njegovo veljavnostjo lahko prilagodi tudi njihov dejanski znesek, ki lahko tako celo preseže znesek, ki je dovoljen z določbami v zvezi z uvajanjem eura, ne da bi iz tega izhajala nova oddaja naročila, če je taka prilagoditev minimalna in objektivno utemeljena, kot v primeru, če je njen namen olajšati izvedbo naročila, na primer s poenostavitvijo postopkov zaračunavanja. Glede preoblikovanja klavzule o indeksaciji je treba ugotoviti, da sklicevanje na novi indeks cen ne pomeni take spremembe bistvenih pogojev prvotnega naročila, da bi to pomenilo novo oddajo naročila v smislu Direktive 92/50, če se to preoblikovanje glede posodobitve klavzule o indeksaciji omeji na uporabo določb temeljne pogodbe.

   (Glej točke 34, 35, 57, 58, 61, 68, 69 in točko 2 izreka.)

3.  Izraz „oddaja“, uporabljen v členih 3(1), 8 in 9 Direktive 92/50 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev, je treba razlagati tako, da ne pokriva takega položaja, v katerem se naročnik med veljavnostjo naročila storitev z aneksom sporazume s ponudnikom, ki mu je bilo dodeljeno naročilo, sklenjeno z njim za nedoločen čas, o obnovitvi za tri leta klavzule o neodpovedi, ki je prenehala veljati, ko je bil sklenjen dogovor o novi klavzuli, in o določitvi večjih popustov od tistih, ki so bili prvotno določeni za nekatere cene, določene na podlagi količin na določenih področjih.

   Ker je za ugotovitev, ali sklenitev klavzule o neodpovedi pomeni novo oddajo naročila, treba vedeti, ali je treba to klavzulo šteti za bistveno spremembo prvotne pogodbe, klavzule, ki ne pomeni tveganja za izkrivljanje konkurence v škodo morebitnih novih ponudnikov, ni mogoče opredeliti za bistveno spremembo prvotne pogodbe in zato ne pomeni nove oddaje naročila v smislu Direktive 92/50.

   Ker ima povečanje stopnje popusta, ki je določeno z aneksom, primerljiv ekonomski učinek kot zmanjšanje cene in se ga posledično lahko razlaga, kot da izhaja iz klavzul, določenih v temeljni pogodbi, se ga ne sme šteti za bistveno spremembo pogodbe in zato ne pomeni nove oddaje naročila v smislu Direktive 92/50. Poleg tega po eni strani povečanje popusta, ki povzroči zmanjšanje prejemkov ponudnika, ki mu je bilo dodeljeno naročilo, v primerjavi s prejemki, ki so bili prvotno določeni, ne spremeni ekonomskega ravnovesja pogodbe v korist ponudniku, ki mu je bilo dodeljeno naročilo. Po drugi strani pa zgolj dejstvo, da naročnik dobi večji popust za del storitev, ki so predmet naročila, ne more povzročiti izkrivljanja konkurence v škodo morebitnih ponudnikov.

   (Glej točke 76, 79, 80, od 83 do 87 in točko 3 izreka.)