Združeni zadevi C-329/06 in C-343/06

Arthur Wiedemann

proti

Land Baden-Württemberg

in

Peter Funk

proti

Stadt Chemnitz

(Predloga za sprejetje predhodne odločbe, ki sta ju vložili Verwaltungsgericht Sigmaringen in Verwaltungsgericht Chemnitz)

„Direktiva 91/439/EGS — Vzajemno priznavanje vozniških dovoljenj — Odvzem vozniškega dovoljenja v državi članici zaradi uživanja drog ali alkohola — Novo vozniško dovoljenje, izdano v drugi državi članici — Zavrnitev priznanja pravice do vožnje v prvi državi članici — Prebivališče, ki ni v skladu z Direktivo 91/439/EGS“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Y. Bota, predstavljeni 14. februarja 2008   I - 4637

Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 26. junija 2008   I - 4656

Povzetek sodbe

1. Promet – Cestni promet – Vozniško dovoljenje – Direktiva 91/439

   (Direktiva Sveta 91/439, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 1882/2003, členi 1(2), 7(1) ter 8(2) in (4))

2. Promet – Cestni promet – Vozniško dovoljenje – Direktiva 91/439

   (Direktiva Sveta 91/439, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 1882/2003, člena 1(2) in 8(2) in (4))

1.  Člene 1(2), 7(1) in 8(2) in (4) Direktive 91/439 o vozniških dovoljenjih, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 1882/2003, je treba razlagati tako, da nasprotujejo temu, da država članica na svojem ozemlju ne prizna pravice do vožnje, ki izhaja iz vozniškega dovoljenja, ki ga je pozneje izdala druga država članica zunaj obdobja prepovedi zaprositi za novo dovoljenje, ki je bilo določeno za zadevno osebo, in da torej ne prizna veljavnosti tega dovoljenja, vse dokler njegov imetnik ne izpolni pogojev, ki veljajo v prvi državi članici za izdajo novega dovoljenja po odvzemu prejšnjega dovoljenja, med katerimi je preizkus sposobnosti za vožnjo, ki dokazuje, da ni več razlogov, ki so upravičevali navedeni odvzem.

   V enakih okoliščinah navedene določbe ne nasprotujejo temu, da država članica na svojem ozemlju ne prizna pravice do vožnje, ki izhaja iz vozniškega dovoljenja, ki ga je pozneje izdala druga država članica, če je na podlagi navedb v tem dovoljenju ali drugih nespornih informacij države članice izdajateljice dokazano, da imetnik tega dovoljenja, ki mu je bilo na ozemlju prve države članice odvzeto prejšnje dovoljenje, v času, ko je bilo izdano novo dovoljenje, ni imel običajnega prebivališča na ozemlju države članice izdajateljice.

   (Glej točko 73 in točko 1 izreka.)

2.  Člena 1(2) in 8(2) in (4) Direktive 91/439 o vozniških dovoljenjih, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 1882/2003 nasprotujeta temu, da država članica, ki je na podlagi te direktive dolžna priznati pravico do vožnje, ki izhaja iz vozniškega dovoljenja, ki ga je izdala druga država članica, začasno odvzame to pravico, kadar zadnjenavedena država članica preverja način izdaje tega dovoljenja. Navedeni določbi pa v enakem kontekstu ne nasprotujeta temu, da država članica začasno odvzame navedeno pravico, če iz navedb v omenjenem dovoljenju ali drugih nespornih informacij te druge države članice izhaja, da pogoj prebivališča, določen v členu 7(1)(b) navedene direktive, v času izdaje tega dovoljenja ni bil izpolnjen.

   (Glej točko 86 in točko 2 izreka.)