Keywords
Summary

Keywords

1. Konkurenca – Koncentracije – Pristojnost Komisije – Določitev za celo trajanje postopka na datum, tesno povezan s priglasitvijo

(Uredba Sveta št. 4064/89, členi 1(2) in (3), 5 in 8(2), drugi pododstavek)

2. Konkurenca – Koncentracije – Preizkus Komisije – Sorazmernost pogojev in obveznosti, naloženih podjetjem, da se lahko priglašena koncentracija razglasi za združljivo s skupnim trgom

(Uredba Sveta št. 4064/89, člena 2 in 8(2))

3. Konkurenca – Koncentracije – Preizkus Komisije – Obveznost upoštevanja odločb nacionalnih organov – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 4064/89)

Summary

1. Pristojnost Komisije za odločanje o koncentraciji je v okviru Uredbe št. 4064/89 o nadzoru koncentracij podjetij treba za celo trajanje postopka ugotoviti na določen datum. Glede na pomembnost obveznosti priglasitve v sistemu nadzora, ki ga je vzpostavil zakonodajalec Skupnosti, mora biti ta datum nujno tesno povezan s priglasitvijo. Skrb za pravno varnost, ki pomeni, da je mogoče istovetnost organa, pristojnega za nadzor koncentracije, ugotoviti na predvidljiv način, in zahteva po hitrosti, ki označuje splošno sistematiko Uredbe št. 4064/89 in ki Komisiji nalaga, da spoštuje natančno določene roke za sprejetje končne odločbe, ker bi se v nasprotnem primeru štelo, da je koncentracija združljiva s skupnim trgom, vplivata na to, da kadar je Komisija glede določene koncentracije pristojna v skladu z merili iz členov 1(2) in (3) ter 5 Uredbe, te pristojnosti ni mogoče nenehno izpodbijati ali stalno spreminjati.

Čeprav se samo po sebi razume, da Komisija izgubi svojo pristojnost za preizkus koncentracije, če udeležena podjetja popolnoma odstopijo od predloga, pa to ne velja, kadar stranke predlagajo le delne spremembe. Zaradi takih sprememb Komisija ne more biti zavezana ponovno preučiti svojo pristojnost, da ne bi zadevna podjetja pomembneje motila poteka postopka in učinkovitosti nadzora, ki ga zahteva zakonodajalec, ko nalaga Komisiji, da nenehno preverja svojo pristojnost v škodo vsebinske obravnave zadeve. Tako razlago potrjuje besedilo člena 8(2), drugi pododstavek, Uredbe št. 4064/89, ki jasno kaže, da zaveze, ki jih predlagajo ali sprejmejo podjetja, niso samo elementi, ki jih mora Komisija upoštevati v okviru vsebinskega preizkusa, in sicer združljivosti ali nezdružljivosti koncentracije s skupnim trgom, ampak da te zaveze, nasprotno, Komisiji ne morejo odvzeti njene pristojnosti, saj se je ta preverjala že v prvi fazi postopka.

(Glej točke od 38 do 43.)

2. Temeljna pravila Uredbe št. 4064/89 o nadzoru koncentracij podjetij in zlasti njen člen 2 dajejo Komisiji – zlasti pri presojah ekonomske narave – določeno diskrecijsko pravico. Zato mora sodišče Skupnosti nadzor nad izvajanjem te diskrecijske pravice, ki je bistven za opredelitev pravil glede koncentracij, opraviti ob upoštevanju proste presoje, ki posredno izhaja iz določb ekonomske narave, ki so del pravil o koncentracijah.

Nadzor sorazmernosti pogojev in obveznosti, ki jih lahko Komisija v skladu s členom 8(2) Uredbe št. 4064/89 naloži strankam koncentracije, ne pomeni, da je treba preveriti, ali bo po njihovi izpolnitvi še vedno šlo za koncentracijo z razsežnostjo Skupnosti, ampak, ali so navedeni pogoji in obveznosti sorazmerni z ugotovljenim problemom konkurence in ga lahko v celoti odpravijo.

(Glej točki 53 in 54.)

3. Glede na natančno razdelitev pristojnosti, na kateri temelji Uredba št. 4064/89 o nadzoru koncentracij podjetij, odločbe nacionalnih organov ne morejo zavezovati Komisije v okviru postopkov nadzora koncentracij.

(Glej točko 56.)