Zadeva C-389/05

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Francoski republiki

„Neizpolnitev obveznosti države — Člena 43 ES in 49 ES — Svoboda ustanavljanja in svoboda opravljanja storitev — Varovanje zdravja živali — Središče za osemenjevanje goveda — Nacionalna ureditev, ki odobrenim središčem podeljuje geografsko določeno izključno pravico do storitve osemenjevanja goveda in izdajo licenc za osemenjevalca pogojuje s sklenitvijo pogodbe z enim od teh središč“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca P. Mengozzija, predstavljeni 3. aprila 2008   I - 5401

Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 17. julija 2008   I - 5425

Povzetek sodbe

1. Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Omejitve

   (člen 43 ES)

2. Svoboda opravljanja storitev – Omejitve

   (člen 49 ES)

3. Kmetijstvo – Usklajevanje zakonodaj – Promet znotraj Skupnosti s semenom čistopasemskega goveda

   (člena 43 ES in 49 ES; direktive Sveta 77/504, 87/328 in 91/174)

4. Prosto gibanje oseb – Svoboda ustanavljanja – Svoboda opravljanja storitev – Omejitve

   (člena 43 ES in 49 ES)

1.  Geografsko določena izključna pravica, ki jo država članica podeli odobrenim osemenjevalnim središčem za zagotavljanje storitev osemenjevanja goveda na določenem ozemlju in ki omejuje skupno število gospodarskih subjektov, ki jim je dovoljeno ustanoviti in upravljati taka središča na ozemlju te države, ter neomejeno trajanje te izključne pravice ovirata dostop drugih gospodarskih subjektov do trga storitev osemenjevanja, vključno s tistimi iz drugih držav članic. Okoliščina, da bi se geografska območja, na katera se nanaša ta izključna pravica, lahko prilagodila ali razdelila, ne vpliva na to presojo.

   Če gospodarski subjekt, katerega cilj je opravljanje dejavnosti v sektorju osemenjevanja, ne more pridobiti pravic na določenem geografskem območju, mora z osemenjevalnim središčem, pristojnim za določeno območje, skleniti pogodbo, da pridobi licenco za osemenjevalca. Ker je sklenitev take pogodbe odvisna od predsednikov odobrenih središč, je mogoče, da taka obveznost prepreči uresničevanje takega cilja.

   Taki ukrepi otežujejo, če ne onemogočajo, vsekakor pa zmanjšujejo privlačnost izvrševanja svobode ustanavljanja, z namenom izvajanja dejavnosti distribucije in osemenjevanja goveda na ozemlju zadevne države članice. Okoliščina, da se ti ukrepi brez razlikovanja uporabljajo za nacionalne gospodarske subjekte in za tiste iz drugih držav članic, ni ovira za to ugotovitev, ker bi taki nacionalni ukrepi, čeprav se uporabljajo brez diskriminacije glede na državljanstvo, za državljana Skupnosti, vključno z državo članico avtorico ukrepa, lahko pomenili oviro pri izvajanju temeljne svoboščine, zagotovljene s Pogodbo, kot je svoboda ustanavljanja.

   (Glej točke 50 in od 53 do 56.)

2.  Dejstvo, da država članica zahteva, da mora čezmejni izvajalec storitev, ki želi na ozemlju te države opravljati postopke osemenjevanja goveda, nujno pridobiti licenco za osemenjevalca, in da po pridobitvi te licence gospodarskim subjektom predpiše, da lahko osemenjevanje goveda izvajajo le pod nadzorom odobrenega osemenjevalnega središča, pristojnega za določeno območje, ne glede na pogoje za izdajo navedene licence pomeni omejitev svobode opravljanja storitev, saj lahko ti zahtevi gospodarske subjekte s sedežem ali prebivališčem v drugi državi članici, kjer zakonito opravljajo enako dejavnost, ovirata pri opravljanju storitev osemenjevanja ali zmanjšujeta privlačnost opravljanja te storitve.

   Enako velja za obveznost shranjevanja semena v odobrenih osemenjevalnih središčih, ki to seme edina dostavljajo rejcem. Čeprav imajo namreč rejci možnost, da središče, od katerega so odvisni, zanje naroči posebno seme, ki izvira od proizvajalca s sedežem v drugi državi članici, lahko obveznost shranjevanja tega semena v navedenem središču po njegovem pošiljanju pomeni oviro za proizvajalca pri opravljanju storitve distribucije ali zmanjšuje privlačnost tega izvajanja.

   (Glej točke 61, 64 in 65.)

3.  Z direktivami 77/504 o čistopasemskem plemenskem govedu, 87/328 o sprejetju čistopasemskega plemenskega goveda za pleme in 91/174 o določitvi zootehniških in genealoških pogojev v prometu s čistopasemskimi živalmi in o spremembi direktiv 77/504 in 90/425 so bili genealoški pogoji v zvezi s prometom s semenom čistopasemskega plemenskega goveda znotraj Skupnosti popolnoma usklajeni na ravni Skupnosti.

   Nujni razlog splošnega interesa je mogoče uveljavljati le, če obstaja usklajevalni ukrep Skupnosti, ki predvideva ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva tega interesa. Zato cilj varstva genetskega bogastva čistopasemskega goveda z nacionalnimi genealoškimi zahtevami ne more upravičiti ovir prometa s semenom takega goveda znotraj Skupnosti, ki niso predvidene z ureditvijo Skupnosti za usklajevanje zadevnega področja.

   (Glej točke od 73 do 75.)

4.  Država članica, ki geografsko določeno izključno pravico zagotavljanja storitev osemenjevanja goveda pridrži odobrenim osemenjevalnim središčem in imetnikom licence za osemenjevalca, katere izdaja je pogojena s sklenitvijo pogodbe z enim od teh središč, ne izpolni obveznosti iz členov 43 ES in 49 ES.

   Nedvomno je legitimno, da države članice, zato da se prepričajo o usposobljenosti kandidata za naloge osemenjevalca, za izvajanje dejavnosti osemenjevanja predpišejo zahtevo po licenci. Tako mora v zvezi s postopkom dovoljenj za izvajanje dejavnosti zadevna država članica pri uporabi nacionalnih določb upoštevati znanja in poklicne kvalifikacije, ki jih je zadevna oseba pridobila že v drugi državi članici. Poleg tega mora sistem predhodne odobritve temeljiti na objektivnih, nediskriminatornih in vnaprej poznanih merilih, ki določajo meje pooblastila nacionalnih organov za odločanje po prostemu preudarku, zato da to odločanje ni samovoljno.

   Ureditev, ki izdajo licence za osemenjevalca pogojuje s sklenitvijo pogodbe s središčem za osemenjevanje, ki je na trgu osemenjevanja potencialni konkurent istega gospodarskega subjekta, katerega sposobnosti za osemenjevalca mora preveriti, in ki poleg tega sklenitev te pogodbe pridržuje prostemu preudarku predsednikov teh središč, ki je niso zavezani podpisati, tudi če kandidat izpolnjuje objektivna, nediskriminatorna in vnaprej poznana merila usposobljenosti, čeprav bi bila ustrezna za zagotavljanje uresničevanja varovanja zdravja živali in zdravja osebe, ki opravlja osemenjevanje, presega to, kar je nujno za dosego zasledovanega cilja.

   (Glej točke od 91 do 95, 97 in 108 ter izrek.)