Keywords
Summary

Keywords

1. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001 – Posebne pristojnosti – Sodišče kraja izpolnitve zadevne pogodbene obveznosti

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 5, točka 1(b), prva alinea)

2. Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah – Pristojnost in izvrševanje sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba št. 44/2001– Posebne pristojnosti – Sodišče kraja izpolnitve zadevne pogodbene obveznosti

(Uredba Sveta št. 44/2001, člen 5, točka 1(b), prva alinea)

Summary

1. Pravilo o posebni pristojnosti sodišča v zadevah v zvezi s pogodbenimi razmerji iz člena 5, točka 1, Uredbe št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah odgovarja cilju bližine in je utemeljeno z obstojem tesne navezne okoliščine med pogodbo in sodiščem, ki naj o njej odloča.

V skladu s tem pravilom je lahko toženec tožen tudi pred sodiščem kraja, v katerem je zadevna obveznost bila ali bi morala biti izpolnjena, če med tem sodiščem in pogodbo obstaja tesna navezna okoliščina.

Da bi se v prizadevanju za predvidljivost utrdil prvotni cilj poenotenja pravil o pristojnosti, Uredba št. 44/2001 samostojno določa navezno okoliščino za prodajo blaga.

Na podlagi člena 5, točka 1(b), prva alinea, navedene uredbe je kraj izpolnitve zadevne obveznosti kraj v državi članici, kamor je bilo v skladu s pogodbo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno.

(Glej točke od 22 do 25.)

2. Člen 5, točka 1(b), prva alinea, Uredbe Sveta št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah je treba razlagati tako, da se ta določba uporablja v primeru več krajev dostave v isti državi članici. Dejansko ima ta določba namen poenotiti kolizijska pravila glede pristojnosti in torej neposredno določiti pristojno sodišče brez napotitve na notranje pravo držav članic, pri tem pa ohraniti cilja predvidljivosti pravil o pristojnosti ter bližine med sporom in sodiščem, ki naj o njem odloča, ki ju zasleduje uredba. Vendar uporaba te določbe ne podeljuje nujno sočasne pristojnost vsem sodiščem, v katerih pristojnosti je kraj, kamor je bilo blago dostavljeno ali bi moralo biti dostavljeno. Zakonodajalec Skupnosti je, s tem ko je kot „kraj izpolnitve“ samostojno določil kraj, kjer mora biti izpolnjena obveznost, ki opredeljuje pogodbo, hotel prenesti sodno pristojnost na kraj izpolnitve za spore v zvezi z vsemi pogodbenimi obveznostmi in določiti izključno sodno pristojnost za vse tožbe, ki izhajajo iz pogodbe. Posebna pristojnost, določena v navedenem členu, je načeloma upravičena z obstojem posebno tesne navezne okoliščine med pogodbo in sodiščem, ki naj o njej odloča, z namenom primerne organizacije postopka; pri tem je v primeru več krajev dostave blaga treba kot kraj izpolnitve za namen razlage obravnavane določbe načeloma razumeti kraj, ki zagotavlja najtesnejšo navezno okoliščino med pogodbo in pristojnim sodiščem.

V takem primeru je za odločanje o vseh tožbah, ki izhajajo iz pogodbe o prodaji blaga, pristojno sodišče, v pristojnosti katerega je kraj glavne dostave, ki mora biti določen na podlagi ekonomskih meril. Če ni mogoče ugotoviti kraja glavne dostave, lahko tožnik toži toženca pred sodiščem kraja dostave po svoji izbiri.

(Glej točke od 30 do 34, 37, 39, 40, 42, 45 in izrek.)