Združeni zadevi C-39/05 P in C-52/05 P

Kraljevina Švedska

in

Maurizio Turco

proti

Svetu Evropske unije

„Pritožba — Dostop do dokumentov institucij — Uredba (ES) št. 1049/2001 — Pravni nasveti“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca M. Poiaresa Madura, predstavljeni 29. novembra 2007   I - 4726

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 1. julija 2008   I - 4747

Povzetek sodbe

1. Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), druga alinea)

2. Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), druga alinea)

3. Evropske skupnosti – Institucije – Pravica dostopa javnosti do dokumentov – Uredba št. 1049/2001

   (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), druga alinea)

1.  Glede izjeme v zvezi s pravnimi nasveti, predvidene v členu 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, mora institucija, od katere se zahteva razkritje dokumenta, preveriti, ali se ta dokument nanaša na pravne nasvete in, če se, določiti, kateri njegovi deli ustrezajo in lahko torej spadajo na področje uporabe navedene izjeme.

   Dejstvo, da je dokument naslovljen „pravno mnenje“, namreč ne pomeni, da je samodejno upravičen do varstva pravnih nasvetov iz navedenega člena 4(2), druga alinea. Ne glede na njegov naslov se mora institucija prepričati, da se dokument res nanaša na tak nasvet.

   (Glej točke od 37 do 39.)

2.  Ker niti v Uredbi št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije niti v njenih pripravljalnih dokumentih ni pojasnil o obsegu pojma „varstvo“ pravnih nasvetov, ga je treba razlagati glede na sistematičnost in namen ureditve, katere del je. Izjemo v zvezi s pravnimi nasveti iz člena 4(2), druga alinea, navedene uredbe je torej treba razlagati tako, da je njen namen varovati interes institucije, da zahteva pravne nasvete in prejme odkrite, objektivne in popolne nasvete.

   Tveganje za poseg v ta interes mora biti razumno predvidljivo in ne le hipotetično, da se ga lahko uveljavlja.

   V zvezi s tem splošna in abstraktna navedba tveganja, da lahko razkritje pravnih mnenj v zvezi z zakonodajnimi postopki povzroči dvome o zakonitosti zakonodajnih aktov, ne more zadostovati za opredelitev oslabitve varstva pravnih nasvetov v smislu navedene določbe in torej ne more utemeljiti zavrnitve razkritja teh mnenj. Ravno preglednost v zvezi s tem namreč omogoča javno razpravo o razhajanjih med različnimi mnenji ter daje institucijam večjo legitimnost v očeh evropskih državljanov in povečuje njihovo zaupanje. Pomanjkanje informacij in razprav lahko namreč pri državljanih vzbudi dvome o zakonitosti posameznega akta in legitimnosti celotnega postopka odločanja. Poleg tega se tveganje za nastanek dvomov pri evropskih državljanih glede zakonitosti akta, ki ga je sprejel zakonodajalec Skupnosti, čeprav je pravna služba Sveta podala negativno mnenje v zvezi s tem aktom, najverjetneje ne bo uresničilo, če se bolje obrazloži navedeni akt, tako da se poudarijo razlogi, zakaj to negativno mnenje ni bilo upoštevano.

   (Glej točke od 41 do 43 in od 59 do 61.)

3.  V okviru uporabe izjeme v zvezi s pravnimi nasveti, predvidene v členu 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije mora institucija, od katere se zahteva razkritje dokumenta, če meni, da bi razkritje dokumenta oslabilo varstvo pravnih nasvetov, preveriti, ali obstaja javni interes, ki prevlada in utemelji navedeno razkritje, ne glede na poseg v njeno možnost zahtevati pravne nasvete in prejeti odkrite, objektivne in popolne nasvete.

   V tem okviru mora uravnotežiti poseben interes, ki ga je treba varovati z nerazkritjem zadevnega dokumenta, in med drugim javni interes, da se omogoči dostop do dokumenta ob upoštevanju prednosti, ki izhajajo, kot je navedeno v uvodni izjavi 2 navedene uredbe, iz povečane preglednosti, to je tesnejšega sodelovanja državljanov v postopku odločanja in večje zakonitosti v upravi ter njeno učinkovitejše in odgovornejše ravnanje v razmerju do državljanov v demokratičnem sistemu.

   Te ugotovitve so zlasti ustrezne, kadar Svet deluje v svoji zakonodajni funkciji, kar izhaja iz uvodne izjave 6 Uredbe št. 1049/2001, v skladu s katero se prav v takem primeru zagotovi širši dostop do dokumentov. Preglednost v zvezi s tem povečuje krepitev demokracije tako, da omogoča državljanom nadzor nad vsemi informacijami, ki so bile podlaga za zakonodajni akt. Možnost državljanov, da poznajo temelje zakonodajne dejavnosti, je namreč pogoj, da lahko učinkovito izvajajo svoje demokratične pravice.

   V navedeni uredbi je zato načeloma določena obveznost razkritja mnenj pravne službe Sveta v zvezi z zakonodajnim postopkom. Ta ugotovitev vseeno ne ovira tega, da bi se lahko na podlagi varstva pravnih nasvetov zavrnilo razkritje posebnega pravnega mnenja, izdanega v okviru zakonodajnega postopka, ki ima posebej občutljivo vsebino ali je njegov obseg posebej širok, tako da presega zadevni zakonodajni postopek. V takem primeru bi morala zadevna institucija natančno obrazložiti zavrnitev.

   (Glej točke od 44 do 46, 68 in 69.)