Keywords
Summary

Keywords

1. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Vračilo davka davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države

(Direktiva Sveta 79/1072, člena 2 in 5)

2. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Zavezanci za plačilo davka

(Direktiva Sveta 77/388, člen 21, točka 1)

3. Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Popravek pomotoma zaračunanega davka

(Direktiva Sveta 77/388)

Summary

1. Člena 2 in 5 Osme direktive 79/1072 o uskladitvi zakonov držav članic o prometnih davkih – postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države je treba razlagati tako, da davek na dodano vrednost, ki ni dolgovan in je prejemniku storitev zaračunan pomotoma, nato pa plačan davčnim organom države članice, v kateri so bile te storitve opravljene, ne more biti predmet vračila na podlagi teh določb.

Cilj Osme direktive ni postaviti pod vprašaj sistema, ki je bil uveden s Šesto direktivo 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, temveč uvesti postopke za vračilo davka na dodano vrednost, ki ga v državi članici plačajo davčni zavezanci s sedežem v drugi državi članici. Njen cilj je tako uskladiti pravico do vračila, kot izhaja iz člena 17(3) Šeste direktive. Člena 2 in 5 Osme direktive namreč izrecno napotujeta na člen 17 Šeste direktive. V teh okoliščinah, ker pravice do odbitka v smislu tega člena 17 ni mogoče razširiti na davek na dodano vrednost, ki je bil pomotoma zaračunan in plačan davčnemu organu, je treba ugotoviti, da isti davek na dodano vrednost ne more biti predmet vračila glede na določbe Osme direktive.

(Glej točke od 25 do 28 in točko 1 izreka.)

2. Razen primerov, ki jih izrecno določa člen 21, točka 1, Šeste direktive 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo 92/111, je za zavezanca za plačilo davka na dodano vrednost davčnim organom države članice, v kateri se opravljajo storitve, treba šteti le dobavitelja.

(Glej točko 33 in točko 2 izreka.)

3. Načela nevtralnosti, učinkovitosti in prepovedi diskriminacije ne nasprotujejo nacionalni zakonodaji, v skladu s katero lahko le dobavitelj zahteva vračilo zneskov, ki so bili davčnim organom pomotoma plačani iz naslova davka na dodano vrednost, naročnik storitev pa lahko proti temu dobavitelju vloži civilno tožbo za vrnitev neupravičeno pridobljene koristi. Vendar pa morajo države članice v primeru, da vračilo davka postane nemogoče ali čezmerno oteženo, zaradi spoštovanja načela učinkovitosti določiti instrumente, ki so potrebni, da se omogoči naročniku, da dobi vrnjen davek, ki je bil pomotoma zaračunan.

Na ta odgovor ne more vplivati nacionalna ureditev na področju neposrednega obdavčevanja, ker sistem neposredne obdavčitve kot celota ni povezan s sistemom davka na dodano vrednost.

(Glej točki 42 in 45 in točko 3 izreka.)