This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62004TJ0495
Povzetek sodbe
Povzetek sodbe
Zadeva T-495/04
Belfass SPRL
proti
Svetu Evropske unije
„Javna naročila storitev — Postopek javnega razpisa na ravni Skupnosti — Očitna vsebinska napaka — Dodelitev ekonomsko najugodnejši ponudbi — Neobičajno nizka ponudba — Člen 139(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 2342/2002 — Ugovor nezakonitosti — Specifikacije — Dopustnost“
Sodba Sodišča prve stopnje (peti senat) z dne 21. maja 2008 II - 784
Povzetek sodbe
Javna naročila Evropskih skupnosti – Razpisni postopek
(člena 230, četrti odstavek, ES in 241 ES)
Postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom
(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člena 44(1)(c) in 48(2); Uredba Komisije št. 2342/2002, člen 139(1))
Javna naročila Evropskih skupnosti – Dodelitev naročila na podlagi razpisnega postopka
(Uredba Komisije št. 2342/2002, člena 138(2) in 139(1))
Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza
(člen 288, drugi odstavek, ES)
Ker v okviru postopka oddaje naročila zadevne specifikacije ne zadevajo posamično podjetij, ki so ponudniki, slednja nimajo pravice vložiti ničnostne tožbe v smislu člena 230, četrti odstavek, ES zoper te specifikacije, zato se Svet ne more sklicevati na to, da lahko eno od podjetij, ki so ponudniki, domnevno izpodbija te specifikacije, da bi nasprotovalo izpodbijanju zakonitosti tega dokumenta, ki ga slednje postransko uveljavlja v tej tožbi.
(Glej točko 44.)
Iz člena 44(1)(c) v povezavi s členom 48(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje izhaja, da mora tožba, s katero se postopek začne, vsebovati predmet spora in povzetek navedenih tožbenih razlogov ter da navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. Vendar je treba tožbeni razlog, ki pomeni razširitev razloga, ki je bil predhodno neposredno ali implicitno naveden v tožbi, s katero se je začel postopek, in je z njim v tesni zvezi, razglasiti za dopustnega.
Tako je v primeru tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitve člena 139(1) Uredbe št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe, ki določa, da mora v okviru postopka oddaje javnega naročila Evropskih skupnosti naročnik ponudniku omogočiti, da pojasni in celo utemelji značilnosti svoje ponudbe, preden jo zavrne, če meni, da je ponudba neobičajno nizka; gre za tožbeni razlog, ki ga je tožeča stranka izrecno navedla zgolj na stopnji replike, ker je na stopnji tožbe ta tožeča stranka Svetu izrecno očitala, da je njeno ponudbo izločil brez nadaljnje obravnave, in to zato, ker je bila neobičajno nizka.
(Glej točke od 87 do 90.)
Člen 139(1) Uredbe št. 2342/2002, ki določa podrobna pravila za izvajanje, vsebuje temeljno zahtevo glede oddaje javnih naročil, ki naročniku nalaga, naj kontradiktorno preveri vsako neobičajno nizko ponudbo, in to glede na njene sestavne dele, preden jo zavrne.
Kadar je naročilo oddano ekonomsko najugodnejši ponudbi, se zahteva iz točke uporablja ne samo za merilo cene obravnavane ponudbe, ampak tudi za druga merila iz točke 138(2) Uredbe št. 2342/2002, če omogočajo določitev praga anomalije, pod katerim za ponudbo, predloženo na podlagi zadevnega naročila, obstaja sum, da je neobičajno nizka v smislu člena 139(1) te uredbe.
Svet je zato kršil to določbo s tem, da v postopku oddaje javnega naročila ni dodelil ekonomsko najugodnejši ponudbi podjetja ponudnika iz edinega razloga, da je bilo skupno število ur, vpisanih v to ponudbo, pretirano majhno, ne da bi kontradiktorno preveril ponudbe tožeče stranke v smislu tega člena 139(1), preden jo je avtomatsko izločil.
(Glej točke 98, 100, 103 in 104.)
Za nepogodbeno odgovornost Skupnosti za nezakonito ravnanje njenih organov v smislu člena 288, drugi odstavek, ES morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, in sicer nezakonitost ravnanja, ki se očita institucijam, resničnost škode ter obstoj vzročne zveze med domnevnim ravnanjem in navedeno škodo. Če eden od teh pogojev ni izpolnjen, je treba tožbo zavrniti v celoti, ne da bi bilo treba preučiti druge pogoje.
Zato je treba predlog za odškodnino zavrniti, ker zatrjevana škoda, namreč izguba naročila Skupnosti, ni dejanska in gotova, temveč hipotetična.
(Glej točke 119, 120 in od 127 do 129.)