Keywords
Summary

Keywords

Prosti pretok kapitala – Omejitve

(Pogodba ES, člen 73b in 73d (postala člena 56 ES in 58 ES))

Summary

Člen 73b Pogodbe (postal člen 56 ES) v povezavi s členom 73d Pogodbe (postal člen 58 ES) je treba razlagati tako, da nasprotuje temu, da država članica oprosti davka od dohodkov pravnih oseb dohodke iz oddajanja v najem, ki so jih pridobile na nacionalnem ozemlju neomejeno davčno zavezane ustanove, ki jim je priznano delovanje v splošnem interesu, če imajo sedež v tej državi, vendar ne priznava iste oprostitve istovrstnim dohodkom zasebnopravne ustanove, ki ji je priznano delovanje v splošnem interesu, ker je zaradi sedeža v drugi državi članici na njenem ozemlju le omejeno davčno zavezana.

Pravo Skupnosti državam članicam ne nalaga, naj tujim ustanovam, ki jim njihova država članica izvora priznava delovanje v splošnem interesu, samodejno podelijo enako priznanje na njihovem ozemlju. Vendar če ustanova, ki ji je priznano delovanje v splošnem interesu, prav tako izpolnjuje pogoje, ki jih v ta namen določa zakonodaja druge države članice, in ima za cilj vzpodbujati enake skupne interese, kar presodijo nacionalni organi te države, skupaj s sodstvom, organi te države članice tej ustanovi ne smejo odreči pravice do enakega obravnavanja zgolj zato, ker nima sedeža na njenem ozemlju.

Tako različno obravnavanje ne more niti utemeljeno s cilji, povezanimi s spodbujanjem kulture in visokega izobraževanja na nacionalni ravni, če zadevna nacionalna zakonodaja ne zahteva, naj dejavnost ustanov, ki jim je priznano delovanje v splošnem interesu, koristi nacionalni skupnosti.

Take zakonodaje poleg tega ni mogoče utemeljiti z nujnostjo zagotoviti učinkovitost davčnega nadzora. Država članica lahko, preden prizna davčno oprostitev ustanovi, gotovo uporabi ukrepe, s katerimi lahko jasno in natančno preveri, ali izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja za koriščenje oprostitve in za nadzor dejanskega upravljanja. Vendar, čeprav se zdi, da je pri ustanovah s sedežem v drugih državah članicah težje opraviti potrebne preveritve, gre za preproste upravne nevšečnosti, ki niso zadostne, da bi utemeljile zavrnitev državnih organov, da omenjenim ustanovam podelijo enake davčne oprostitve kot istovrstnim ustanovam, ki so v tej državi neomejeno zavezane davku.

Poleg tega, če ni neposredne povezave med davčno ugodnostjo, ki jo pomeni davčna oprostitev, in izravnavo te ugodnosti z določeno davčno dajatvijo, zadevne omejitve ni mogoče utemeljiti s potrebo po zagotovitvi doslednosti davčnega sistema.

Enako velja za potrebo po ohranitvi davčne osnove, saj zmanjšanja davčnih prihodkov ni mogoče šteti za nujen razlog v splošnem interesu, ki bi utemeljil ukrep, ki načeloma nasprotuje temeljni svoboščini.

Glede boja proti kriminaliteti pa splošne predpostavke kriminalne dejavnosti ni mogoče utemeljiti z okoliščino, da ima ustanova sedež v drugi državi članici. Poleg tega se zdi, da je zavrnitev ugodnosti davčne oprostitve takim ustanovam, medtem ko obstajajo druga sredstva za nadzor njihovih računov in dejavnosti, ukrep, ki presega to, kar je nujno potrebno za boj proti kriminaliteti.

(Glej točke 39, 40, 45, 47, 48, 55, 56, od 58 do 62 in izrek.)