Zadeva C-308/04 P

SGL Carbon AG

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Pritožba — Konkurenca — Omejevalni sporazum — Grafitne elektrode — Člen 81(1) ES — Globa — Smernice o načinu določanja glob — Obvestilo o ugodni obravnavi — Načelo ne bis in idem“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca L. A. Geelhoeda, predstavljeni 19. januarja 2006   I - 5983

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 29. junija 2006   I - 6017

Povzetek sodbe

1. Konkurenca – Globe – Skupnostne sankcije in sankcije, naložene v tretji državi zaradi kršitve nacionalnega prava konkurence

   (člen 3(1)(g) ES; Uredba Sveta št. 17, člen 15)

2. Konkurenca – Globe – Znesek – Diskrecijska pravica Komisije

   (Uredba Sveta št.17, člen 15)

3. Konkurenca – Globe – Smernice za izračun glob

   (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev osnovnega zneska glede na samo kršitev

   (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek

   (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

6. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic obrambe

7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Finančni položaj zadevnega podjetja

   (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 5(b))

8. Konkurenca – Globe – Diskrecijska pravica Komisije

   (Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

1.  Načelo ne bis in idem, zajeto tudi v členu 4 Protokola št. 7 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, je temeljno načelo prava Skupnosti, katerega spoštovanje zagotavlja Sodišče.

   V primeru omejevalnega sporazuma, ki se umešča v mednarodni kontekst in ki ga opredeljuje zlasti intervencija pravnih redov tretjih držav na njihovem ozemlju, morajo organi oblasti teh držav, pristojni za varstvo proste konkurence v okviru svojih teritorialnih pristojnosti, svoje pristojnosti izvrševati ob upoštevanju zahtev teh držav. Elementi, ki so podlaga pravnim redom drugih držav s področja konkurence, namreč ne zajemajo le posebnih namenov in specifičnih ciljev, ampak vodijo k sprejetju posebnih materialnih pravil in imajo zelo različne pravne posledice na upravnem, kazenskem ali civilnem področju, potem ko so organi oblasti teh držav ugotovili kršitve konkurenčnih predpisov.

   Iz tega izhaja, da skuša Komisija, kadar sankcionira nezakonito ravnanje enega podjetja, tudi v primeru, če to ravnanje izhaja iz mednarodnega omejevalnega sporazuma, zavarovati prosto konkurenco znotraj skupnega trga, ki je na podlagi člena 3(1)(g) Pogodbe ES temeljni cilj Skupnosti. Zaradi specifičnosti narave pravnega dobrega, zaščitenega na ravni Skupnosti, se lahko presoja, ki jo izvede Komisija na podlagi pristojnosti na tem področju, bistveno razlikuje od presoje organov oblasti tretjih držav.

   Zato se načelo ne bis in idem ne uporabi v situacijah, v katerih pravni redi in organi tretjih držav, pristojni za konkurenco, ukrepajo v okviru svojih lastnih pristojnosti.

   (Glej točke od 26 do 29 ter 31 in 32.)

2.  Vsakršna presoja, ki temelji na obstoju glob, ki so jih naložili pristojni organi tretjih držav, se upošteva le v okviru pristojnosti odločanja po prostem preudarku, ki jo ima Komisija na področju določanja glob za kršitve konkurenčnega prava Skupnosti. Zato sicer ni mogoče izključiti možnosti, da Komisija iz razlogov sorazmernosti ali pravičnosti upošteva globe, ki so jih pred tem naložili organi oblasti držav članic, vendar k temu ni zavezana.

   Cilj odvračanja, ki mu sme slediti Komisija pri odmeri zneska globe, je namreč zagotavljanje, da podjetja spoštujejo pravila o konkurenci, določena v Pogodbi za njihove dejavnosti znotraj skupnega trga. Zato Komisija pri presoji odvračalne narave globe, ki jo mora naložiti zaradi kršitve teh pravil, ni zavezana k upoštevanju morebitnih sankcij, ki so bile naložene podjetju zaradi kršitve pravil o konkurenci tretjih držav.

   (Glej točki 36 in 37.)

3.  Komisija ima široko pristojnost odločanja po prostem preudarku glede metode izračuna glob in lahko ob upoštevanju zgornje meje prometa, določene v členu 15(2) Uredbe št. 17, upošteva veliko dejavnikov.

   Metoda izračuna, določena v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, Komisiji omogoča veliko fleksibilnosti pri izvajanju pristojnosti odločanja po prostem preudarku v skladu z določbami člena 15 Uredbe št. 17.

   (Glej točki 46 in 47.)

4.  Medtem ko se osnovna globa zaradi kršitve pravil o konkurenci določi glede na samo kršitev, pa se teža kršitve določi ob upoštevanju številnih drugih dejavnikov, glede katerih ima Komisija pri določitvi globe široko pristojnost odločanja po prostem preudarku. Upoštevanje obteževalnih okoliščin pri določitvi globe je v skladu s pristojnostjo Komisije, da zagotovi skladnost ravnanja podjetij s pravili o konkurenci.

   (Glej točko 71.)

5.  Zgornja meja 10% iz člena 15(2) Uredbe št. 17 velja le za končno globo, naloženo zaradi kršitev pravil o konkurenci. Zato ta člen Komisiji ne prepoveduje, da na različnih stopnjah izračuna pride do vmesnega zneska, ki je nad to mejo, če je končna globa ne presega.

   (Glej točki 81 in 82.)

6.  V vseh postopkih, ki lahko pripeljejo do sankcij, zlasti glob ali denarnih kazni, je spoštovanje pravic obrambe temeljno načelo prava Skupnosti, ki ga je treba spoštovati, tudi če gre za postopek upravne narave, pri čemer zgolj nepredložitev dokumenta pomeni kršitev pravic obrambe le takrat, ko lahko zadevno podjetje dokaže, prvič, da se je Komisija za utemeljitev svojega očitka glede obstoja kršitve oprla na ta dokument in, drugič, da je bilo ta očitek mogoče dokazati le s sklicevanjem na ta dokument.

   Zadevno podjetje mora dokazati, da bi bil rezultat, do katerega je prišla Komisija v svoji odločbi, drugačen, če bi bil dokument, ki mu ni bil predložen in na katerega je Komisija oprla dokaz za obstoj kršitve, kot dokaz izključen.

   (Glej točke 94, 97 in 98.)

7.  Komisija pri določanju globe ni dolžna upoštevati slabega finančnega položaja podjetja, saj bi priznanje take obveznosti vodilo h konkurenčno nepravičnemu preferiranju podjetij, ki so najmanj prilagojena tržnim razmeram.

   Tega načela nikakor ne omaje točka 5(b) Smernic o načinu določanja glob, naloženih s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, v skladu s katero je treba upoštevati dejansko zmožnost podjetja, da plača. Ta zmožnost je namreč pomembna zgolj v „posebnem socialnem okviru“, ki bi ga povzročile posledice plačila, zlasti ker bi vodile do povečane brezposelnosti ali poslabšanja gospodarskih sektorjev, povezanih z zadevnim podjetjem.

   (Glej točki 105 in 106.)

8.  Pristojnosti Komisije na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 vključujejo določitev datuma za plačilo globe, datuma, ko začnejo teči zamudne obresti, in določitev njihove višine ter nazadnje podrobnosti za izvedbo odločbe. Brez take pristojnosti Komisije bi namreč lahko podjetja imela ugodnosti zaradi poznih plačil, kar bi oslabilo učinek sankcij.

   Zato je Komisija upravičena, da izbere referenčno obrestno mero, ki je višja od običajne povprečne tržne obrestne mere, ker je to potrebno, da se prepreči zavlačevanje pri plačilu globe.

   (Glej točke od 113 do 115.)