Keywords
Summary

Keywords

1. Vprašanja za predhodno odločanje – Presoja veljavnosti – Vprašanja, ki zadevajo veljavnost odločbe, ki ni bila izpodbijana na podlagi člena 230 ES

(člena 230 ES in 234 ES)

2. Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Vprašanje, ki je očitno neupoštevno

(člen 234 ES)

3. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Naslovniki – Podjetja – Pojem

(člen 87(1) ES)

4. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Naslovniki – Podjetja – Pojem

(člen 87(1) ES)

5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem

(člen 87(1) ES)

6. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektivnost ukrepa

(člen 87(1) ES)

7. Pomoči, ki jih dodelijo države – Vpliv na trgovino med državami članicami – Ogrožanje konkurence – Merila za presojo

(člen 87(1) ES)

8. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem

(člen 87(1) ES)

Summary

1. Ker je bilo vprašanje za predhodno odločanje za presojo veljavnosti odločbe Komisije po uradni dolžnosti zastavljeno s strani predložitvenega sodišča, in ne na podlagi predloga pravnega subjekta, ki je imel možnost vložiti ničnostno sodbo zoper to odločbo, a tega ni bil storil v roku, ki ga predvideva člen 230 ES, tega vprašanja za predhodno odločanje ni mogoče razglasiti za nedopustnega zaradi te okoliščine.

(Glej točke od 72 do 74.)

2. Sodišče lahko odloči, da se ne bo izreklo o vprašanju za predhodno odločanje glede presoje veljavnosti akta Skupnosti, če je precej očitno, da razlaga prava Skupnosti ni v nobeni zvezi z resničnim dejanskim stanjem ali predmetom pravnega spora v postopku v glavni stvari.

(glej točko 75.)

3. V kontekstu prava konkurence pojem „podjetje“ zajema vse osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njeno pravno obliko in način financiranja.

Gospodarsko dejavnost pomeni vsaka dejavnost ponujanja blaga ali storitev na danem trgu. Čeprav se gospodarska dejavnost najpogosteje opravlja neposredno na trgu, ni izključeno, da bi šlo hkrati za subjekt, ki je neposredno povezan s trgom, in posredno za drugo osebo, ki ta subjekt nadzoruje v okviru gospodarske enote, ki jo skupaj sestavljata.

V zvezi s tem zgolj imetništvo deležev, čeprav nadzornih, ne zadošča za to, da se opredeli kot gospodarska dejavnost subjekta, ki je njihov imetnik, kadar to povzroči le uresničevanje pravic, vezanih na status delničarja ali družbenika, ter glede na okoliščine primera na prejem dividend, ki so preprost sad lastništva blaga. Nasprotno pa je subjekt, ki z nadzornim deležem v družbi dejansko izvaja ta nadzor tako, da neposredno ali posredno sodeluje pri njenem upravljanju, treba obravnavati tako, kot da sodeluje pri gospodarski dejavnosti, ki jo opravlja nadzorovano podjetje, in je torej na tej podlagi ta subjekt treba opredeliti kot podjetje v smislu člena 87(1) ES.

Sicer bi preprosta razdelitev podjetja v dve ločeni enoti, pri čemer prva neposredno opravlja prejšnjo gospodarsko dejavnost, druga pa nadzoruje prvo tako, da se popolno vključi v njeno upravljanje, zadoščala, da bi se pravilom Skupnosti o državnih pomočeh odvzel polni učinek. To bi drugi enoti omogočalo, da od države ali iz državnih sredstev pridobi subvencije ali druge ugodnosti in da jih v celoti ali delno porabi v korist prve, tudi v interesu gospodarske enote, ki jo sestavljata ti enoti.

Zato se za „podjetje“ v smislu člena 87(1) ES lahko opredeli, pri čemer torej zanj veljajo pravila Skupnosti o državnih pomočeh, pravna oseba, kot je bančni sklad, ki ima nadzor nad kapitalom bančne družbe in katerega ureditev vsebuje pravila, ki razkrivajo, da njihova naloga presega zgolj vložitev kapitala, kakršno opravi vlagatelj, in ne omogočajo le uresničevanja nadzornih funkcij, ampak tudi spodbujanje in finančno podporo ter tako ponazarjajo obstoj institucionalne in funkcionalne zveze med bančnimi skladi in bančnimi družbami.

(Glej točke od 107 do 118, 125 in točko 1 izreka.)

4. Pravne osebe, kot je bančni sklad, ni mogoče opredeliti kot „podjetje“ v smislu člena 87(1) ES, če je njegova dejavnost omejena na plačilo prispevkov v subjekte, ki nimajo pridobitnega namena. Taka dejavnost je namreč izključno družbene narave in se ne opravlja na trgu v konkurenci z drugimi subjekti. V okviru te dejavnosti se bančni sklad obravnava kot prostovoljna ali dobrodelna organizacija, in ne kot podjetje.

Po drugi strani, kadar bančni sklad, ki je sam dejaven na področju, ki je v javnem interesu in družbeno koristno, izkorišča pooblastilo, ki mu ga je podelil nacionalni zakonodajalec za opravljanje finančnih, nepremičninskih in premičninskih poslov, da bi uresničil določene mu cilje, lahko ponuja blago ali storitve na trgu v konkurenci z drugimi izvajalci, na primer na področjih, kot so znanstveno raziskovanje, izobraževanje, umetnost ali zdravje.

V tem primeru je tak bančni sklad treba šteti za podjetje, ker opravlja gospodarsko dejavnost, kljub okoliščini, da ponuja blago ali storitve brez pridobitnega namena, ker je ta ponudba konkurenčna ponudbi subjektov, ki imajo tak namen in se tako zanj uporabljajo pravila Skupnosti o državnih pomočeh.

(Glej točke od 119 do 125 in točko 1 izreka.)

5. Pojem državne pomoči je splošnejši od pojma subvencije, ker ne zajema le aktivnega ravnanja, kot so same subvencije, ampak tudi ukrepe, ki v različnih oblikah zmanjšujejo obremenitve, ki jih navadno nosijo podjetja, in ki so torej, ne da bi bili subvencije v strogem smislu besede, enake narave in imajo enake učinke.

Iz tega izhaja, da ukrep, s katerim javni organi nekaterim podjetjem priznajo davčno oprostitev, ki čeprav ne zajema prenosa državnih sredstev, upravičence postavlja v ugodnejši finančni položaj kot druge davčne zavezance, pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) ES. Enako lahko pomeni državno pomoč ukrep, ki nekaterim podjetjem priznava znižanje davka ali odlog plačila normalno zapadlega davka.

(Glej točki 131 in 132.)

6. Davčna ugodnost, ki se dodeli določenim podjetjem glede na njihovo pravno obliko, osebe javnega prava ali sklada ali glede na sektorje, v katerih ta opravljajo dejavnost, ne velja za vse gospodarske subjekte in je zato ni mogoče šteti za splošni ukrep davčne ali gospodarske politike, zaradi česar je selektivna.

(Glej točke 135, 136 in 138.)

7. Člen 87(1) ES prepoveduje pomoči, ki prizadenejo trgovino med državami članicami in izkrivljajo ali bi lahko izkrivljale konkurenco. Pri opredelitvi nacionalnega ukrepa za državno pomoč ni treba ugotavljati stvarnega vpliva pomoči na trgovino med državami članicami niti dejanskega izkrivljanja konkurence, ampak je treba le preučiti, ali te pomoči lahko vplivajo na to trgovino in izkrivljanje konkurence. Zlasti kadar pomoč države članice okrepi položaj enega podjetja v razmerju do drugih konkurenčnih podjetij v trgovini znotraj Skupnosti, se šteje, da pomoč na ta podjetja vpliva. V zvezi s tem okoliščina, da se je gospodarski sektor liberaliziral na ravni Skupnosti, lahko še okrepi dejanski ali potencialni učinek pomoči na konkurenco in njihov učinek na trgovino med državami članicami.

Poleg tega ni potrebno, da upravičeno podjetje sodeluje v trgovini znotraj Skupnosti. Kadar namreč država članica odobri pomoč podjetju, lahko s tem ohrani ali poveča njegovo notranjo dejavnost, tako da zmanjša možnosti podjetij s sedežem v drugih državah članicah, da vstopijo na trg te države članice. Dalje lahko okrepitev podjetja, ki doslej ni sodelovalo v trgovini znotraj Skupnosti, temu omogoči, da vstopi na trg druge države članice.

(Glej točke od 139 do 143.)

8. Oprostitev odtegljaja na dividende, ki jih prejemajo bančni skladi, ki imajo deleže v bančnih družbah in ki imajo dobrodelne, vzgojne, izobraževalne, študijske in znanstvenoraziskovalne cilje, se lahko opredeli za državno pomoč v smislu člena 87(1) ES. Tak nacionalni ukrep namreč financira država. Poleg tega je selektiven. Nazadnje, taka prednost v sektorju finančnih storitev, v katerem se je odvil pomemben proces liberalizacije na ravni Skupnosti, ki je zaostril konkurenco, ki je že izhajala iz prostega pretoka kapitala, določenega s Pogodbo, lahko v smislu financiranja in/ali likvidnosti okrepi položaj gospodarske enote, ki je dejavna v bančnem sektorju in jo predstavljata bančni sklad in bančna družba, in okrepi položaj bančnega sklada v dejavnosti, ki jo med drugim opravlja na družbenem, znanstvenem ali kulturnem področju.

(Glej točke 133, 138, 145, 146 in točko 2 izreka.)