Zadeva C-217/04

Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

proti

Evropskemu parlamentu

in

Svetu Evropske unije

„Uredba (ES) št. 460/2004 — Evropska agencija za varnost omrežij in informacij — Izbira pravne podlage“

Sklepni predlogi generalne pravobranilke J. Kokott, predstavljeni 22. septembra 2005   I - 3774

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 2. maja 2006   I - 3789

Povzetek sodbe

1. Približevanje zakonodaj – Člen 95 ES – Obseg

   (člen 95 ES)

2. Približevanje zakonodaj – Sektor za telekomunikacije

   (člen 95 ES; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 460/2004)

1.  Avtorji Pogodbe ES so z izrazom „ukrepi za približevanje“ iz člena 95 ES želeli zakonodajalcu Skupnosti pustiti, odvisno od splošnih in posebnih okoliščin področja, ki ga je treba uskladiti, diskrecijo pri tehniki usklajevanja, ki je najprimernejša za dosego želenega cilja, predvsem na področjih, za katera so značilne kompleksne tehnične posebnosti.

   Glede tega se iz ničesar v besedilu člena 95 ES ne da sklepati, da bi morali biti ukrepi, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti na podlagi te določbe, naslovljeni samo na države članice. Lahko se namreč izkaže, da je, po presoji tega zakonodajalca, nujno ustanoviti organ Skupnosti, katerega naloga je prispevati k uresničitvi postopka usklajevanja v položajih, v katerih se kot primerno kaže sprejetje neobvezujočih spremljevalnih in okvirnih ukrepov zaradi olajševanja enotnega izvajanja in uporabe predpisov, ki temeljijo na tej določbi.

   Kljub temu morajo biti naloge, dodeljene takemu organu, tesno povezane s področji, ki so predmet predpisov o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic. Tako je zlasti v primeru, ko tako ustanovljeni organ Skupnosti opravlja storitve za nacionalne organe in/ali udeležence na trgu, ki vplivajo na enotno izvajanje usklajevalnih instrumentov in ki lahko olajšajo njihovo uporabo.

   (Glej točke od 43 do 45.)

2.  Uredba št. 460/2004 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost omrežij in informacij pravilno temelji na členu 95 ES.

   Prvič, glede ciljev, ki so postavljeni Agenciji v členu 2 te uredbe, namreč Direktiva 2002/21 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve v členu 1(1) določa, da je njen cilj vzpostavitev usklajenega okvira za zakonsko urejanje elektronskih komunikacijskih storitev, elektronskih komunikacijskih omrežij, pripadajočih naprav in storitev. Poleg tega številne določbe posebnih direktiv odražajo skrb zakonodajalca Skupnosti glede varnosti omrežij in informacij. Take so direktive 2002/20 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, 2002/22 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, 2002/58 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij, 95/46 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in 1999/93 o okviru Skupnosti za elektronski podpis. Naloge, ki jih Agenciji nalaga člen 3 te uredbe, so tesno povezane s cilji, ki jim sledi Direktiva 2002/21 in posebne direktive na področju varnosti omrežij in informacij.

   Drugič, glede izvajanja zakonodaje Skupnosti na tem področju, ta uredba ni osamljen ukrep, temveč je del normativnega konteksta, ki ga omejujejo Direktiva 2002/21 in posebne direktive o omrežjih in elektronskih komunikacijah in katerega cilj je vzpostavitev notranjega trga na področju elektronskih komunikacij. Ker se je poleg tega zakonodajalec Skupnosti znašel na področju, kjer se vpeljujejo tehnologije, ki niso le zapletene, temveč se tudi hitro spreminjajo, je menil, da je ustanovitev organa Skupnosti, kot je Agencija, primerno sredstvo za preprečevanje pojavljanja razlik, ki lahko povzročajo ovire pri nemotenem delovanju notranjega trga na tem področju.

   Nazadnje, iz členov 25(1) in (2) in 27 uredbe, ki določata, da se Agencija ustanovi za določeno obdobje, ki se podaljša glede na oceno njenega delovanja, je razvidno, da je zakonodajalec Skupnosti menil, da bi bilo pred odločitvijo o usodi Agencije primerno presoditi učinkovitost njene dejavnosti in dejanski prispevek, ki ga ima pri izvajanju Direktive 2002/21 in posebnih direktiv.

   (Glej točke 47, 48, od 50 do 55, 58, od 60 do 62 in od 65 do 67.)