Keywords
Summary

Keywords

1. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 1999/32 – Zmanjšanje deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva – Mejna vrednost vsebnosti žvepla v težkem kurilnem olju – Odstopanja – Pogoji za priznanje – Zavrnitev Komisije, da dovoli uporabo težkih kurilnih olj z najvišjo vsebnostjo žvepla 3 % mase – Prispevek emisij k prekoračitvi kritičnih obremenitev v državi članici – Stopnja omenjenega prispevka in njegova vloga v okviru te prekoračitve – Neobstoj vpliva – Načelo varstva zaupanja v pravo – Kršitev – Neobstoj

(Pogodba ES, člena 189 A in 189 C (postala člena 250 ES in 252 ES); Direktiva Sveta 1999/32, člen 3(2); Odločba Komisije 2003/3)

2. Okolje – Onesnaževanje zraka – Direktiva 1999/32 – Zmanjšanje deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva – Mejna vrednost vsebnosti žvepla v težkem kurilnem olju – Odstopanja – Pogoji za priznanje – Neobstoj prispevka emisij k prekoračitvi kritičnih obremenitev v državah članicah – Načelo sorazmernosti – Kršitev – Neobstoj

(Direktiva Sveta 1999/32, člen 3(2))

Summary

1. Odločba Komisije, s katero državi članici na delu njenega ozemlja ni odobrena uporaba težkih kurilnih olj z vsebnostjo žvepla med 1 % in 3 % mase, ne krši niti člena 3(2) Direktive 1999/32 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva niti načela zaupanja v pravo.

Po eni strani je glede na besedilo tega člena 3(2) uporaba takega težkega kurilnega olja poleg pogoju, da se upoštevajo standardi kakovosti zraka za žveplov dioksid iz upoštevne skupnostne zakonodaje, namreč podvržena še pogoju, da emisije žveplovega dioksida „ne prispevajo k prekoračitvam“ kritičnih obremenitev v državi članici, ne da bi ta določba vsebovala podrobnejšo opredelitev glede pomembnosti tega prispevka ali njegove vloge pri omenjeni prekoračitvi. Nič v besedilu te določbe ne dopušča sklepa, po katerem bi lahko bilo odstopanje odobreno, kadar prispevek ni odločilen pri prekoračitvi ali kadar, čeprav zaznan, ne presega določenega praga.

Po drugi strani pa glede načela zaupanja v pravo ne more biti sprejeto, da lahko sporočilo, ki ga predloži Komisija skupaj s predlogom Direktive, čeprav je to omenjeno v njenih uvodnih izjavah, vzbudi legitimna pričakovanja, da se bo ohranilo usmeritve, ki jih vsebuje, saj iz členov 189 A in 189 C Pogodbe ES (postala člena 250 ES in 252 ES) izhaja, da lahko Komisija tak predlog kadarkoli spremeni in da lahko Svet sprejme akt, ki pomeni spremembo predloga.

(Glej točki 58 in 72.)

2. Svetu ni mogoče očitati, da je kršil načelo sorazmernosti s tem, da je podvrgel dodelitev odobritve uporabe težkih kurilnih olj, če vsebnost žvepla v njih presega 1 % mase, strogim pogojem, kot jih določa člen 3(2) Direktive 1999/32 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva.

Ob upoštevanju tega, da je žveplo, ki je v nafti, že desetletja znano kot prevladujoč vir emisij žveplovega dioksida, ki je eden od glavnih vzrokov za „kisli dež“, za onesnaženost zraka v mnogih urbanih in industrijskih območjih in za to, da je zakisljevanje čezmejni pojav, je ta ukrep primeren za doseganje cilja, ki ga zasleduje Direktiva, se pravi zmanjšanje emisij žveplovega dioksida, ki nastanejo pri sežiganju nekaterih vrst tekočega goriva.

Natančneje, glede potrebe po strogi uporabi pogoja o prispevku emisij k prekoračitvi kritičnih obremenitev v državah članicah iz omenjenega člena 3(2) je lahko Svet, upoštevajoč predvsem učinke, ki jih imajo emisije žvepla na človekovo zdravje in okolje, in pomembno prispevanje teh emisij k čezmejnemu pojavu zakisljevanja, ne da bi kršil pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ugotovil, da je treba odobritev odstopanja pri uporabi težkih kurilnih olj, če vsebnost žvepla v njih presega 1 % mase, podrediti neobstoju prispevka emisij žvepla k prekoračitvam kritičnih obremenitev na ozemlju držav članic, čeprav so ekonomski stroški takega ukrepa lahko precejšnji in čeprav omenjeni prispevek ne prispeva pomembno k poslabšanju položaja v državah članicah. Pomembnost zasledovanih ciljev je taka, da upraviči negativne ekonomske posledice, čeprav precejšnje, za določene gospodarske subjekte, toliko bolj zato, ker je varstvo okolja eden od bistvenih ciljev Skupnosti.

(Glej točke od 90 do 93, 95 in 96).