Keywords
Summary

Keywords

Svoboda opravljanja storitev – Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev – Direktiva 96/71 – Nacionalna ureditev, ki za podjetje, ki se za storitve obrne na podjetje s sedežem v drugi državi članici, določa poroštveno odgovornost za minimalno plačo delavcev, ki jih zaposli to drugo podjetje – Omejitev svobode opravljanja storitev – Upravičenje iz razlogov v javnem interesu – Socialna varnost delavcev

(Člen 49 ES; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71, člen 5)

Summary

Člen 5 Direktive 96/71 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev – v skladu s katerim države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za primere nespoštovanja te direktive in zagotovijo zlasti, da so delavcem in/ali njihovim zastopnikom na voljo primerni postopki za uveljavljanje obveznosti iz te direktive –, razlagan ob upoštevanju člena 49 ES, načeloma ne nasprotuje nacionalnim predpisom, skladno s katerimi gradbeno podjetje s sedežem v zadevni državi članici, ki je podjetju s sedežem v drugi državi članici dalo v podizvedbo gradbena dela, odgovarja enako kot porok, ki se je odpovedal pravici do ugovorov, za obveznosti tega podjetja ali njegovega podizvajalca, da delavcu, ki je zaposlen pri zadnjih, plača minimalno plačo ali vplača prispevke v skupno shemo za stranke kolektivne pogodbe, pri čemer minimalna plača pomeni znesek za izplačilo delavcu po odbitju davkov, prispevkov za socialno varnost in prispevkov za spodbujanje zaposlovanja ali kakšnih drugih prispevkov na področju socialne varnosti (neto plača), in to tudi, če varstvo delavčeve plače ni glavni cilj zadevnih nacionalnih predpisov oziroma če je to varstvo zgolj njihov drugotni cilj.

Če je namreč pravica do minimalne plače element varstva delavcev, ki je med višjimi razlogi v javnem interesu, ki lahko upravičujejo svobodo opravljanja storitev, je tudi za podrobna postopkovna pravila, kot je na primer poroštvena odgovornost, ki omogočajo dosego spoštovanja te pravice, treba šteti, da zagotavljajo takšno varstvo, če to pravilo koristi napotenim delavcem, saj v njihovo korist dodaja k prvemu dolžniku minimalne plače, in sicer delodajalcu, drugega dolžnika, ki je solidarno odgovoren s prvim in ki je običajno celo plačilno sposobnejši kot prvi.

(Glej točke 28, 34, 35, 37, 40, 45 in izrek.)