Keywords
Summary

Keywords

1. Postopek – Sklep, ki med postopkom nadomesti izpodbijani sklep

2. Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Skupnosti – Tožba zoper skupno stališče, sprejeto na podlagi naslovov V in VI Pogodbe EU

(člen 230 ES; členi 15 EU, 34 EU, 35 EU in 46 EU)

3. Pravo Skupnosti – Načela – Pravica do obrambe – Sklep o zamrznitvi sredstev, sprejet za nekatere osebe in subjekte, za katere se domneva, da sodelujejo v terorističnih dejavnostih

(člen 249 ES; Uredba Sveta št. 2580/2001, člen 2(3); Sklep Sveta 2005/930)

4. Pravo Skupnosti – Načela – Pravica do obrambe – Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov, ki nalaga sprejetje omejevalnih ukrepov za nedoločene osebe in subjekte, za katere se domneva, da sodelujejo v terorističnih dejavnostih – Uvedba s strani Skupnosti pri izvrševanju svoje pristojnosti

(členi 60 ES, 301 ES in 308 ES; Uredba Sveta št. 2580/2001)

5. Pravo Skupnosti – Načela – Pravica do obrambe – Sklep o zamrznitvi sredstev, sprejet za nekatere osebe in subjekte, za katere se domneva, da sodelujejo v terorističnih dejavnostih

(Skupno stališče 2001/931, člen 1(4); Uredba Sveta št. 2580/2001, člen 2(3))

6. Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Obveznost lojalnega sodelovanja med državami članicami in institucijami Skupnosti

(člen 10 ES; Skupno stališče 2001/931, člen 1(4); Uredba Sveta št. 2580/2001, člen 2(3))

7. Pravo Skupnosti – Načela – Pravica do obrambe – Sklep o zamrznitvi sredstev, sprejet za nekatere osebe in subjekte, za katere se domneva, da sodelujejo v terorističnih dejavnostih

(Skupno stališče 2001/931, člen 1(4) in (6))

8. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 2580/2001)

9. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg

(člen 253 ES; Skupno stališče 2001/931, člen 1(4) in (6); Uredba Sveta št. 2580/2001)

10. Evropske skupnosti – Sodni nadzor nad zakonitostjo aktov institucij

(člen 230, drugi odstavek, ES; Skupno stališče 2001/931, člen 1(4) in (6); Uredba Sveta št. 2580/2001, člen 2(3))

Summary

1. Če se sklep med postopkom nadomesti s sklepomz enako vsebino, ga je treba šteti za novo dejstvo, na podlagi katerega lahko tožeča stranka prilagodi svoje predloge in tožbene razloge. Dejansko bi bilo v nasprotju s pravičnim sojenjem in z zahtevo po ekonomičnosti postopka, če bi tožeča stranka morala vložiti novo tožbo. Poleg tega bi bilo krivično, če bi zadevna institucija, da bi nasprotovala ugovorom zoper sklep iz tožbe, predložene sodniku Skupnosti, lahko spremenila izpodbijani sklep ali ga nadomestila z drugim in se med postopkom sklicevala na to spremembo ali nadomestitev, da bi drugi stranki onemogočila razširitev prvotnih tožbenih predlogov in razlogov, ki so obstajali pred zadnjim sklepom, ali vložitev dodatnih tožbenih predlogov in razlogov zoper tega. To velja tudi, kadar uredbo, ki neposredno in posamično zadeva posameznika, med postopkom nadomesti uredba z enako vsebino.

(Glej točki 28 in 29.)

2. Sodišče prve stopnje je pristojno za obravnavanje ničnostne tožbe, vložene zoper skupno stališče, sprejeto na podlagi členov 15 EU iz naslova V o skupni zunanji in varnostni politiki (SZVP) ter 34 EU iz naslova VI o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah (PNZ), zgolj strogo v delu, v katerem se sklicuje na kršitev pristojnosti Skupnosti.

Niti v okviru naslova V Pogodbe EU o SZVP niti v okviru naslova VI Pogodbe EU o PNZ ni predvidena nobena tožba pred sodiščem Skupnosti za razglasitev ničnosti Skupnega stališča.

V Pogodbi EU, v različici iz Amsterdamske pogodbe, so pristojnosti Sodišča taksativno naštete v členu 46 EU. Torej ta člen ne določa nobene pristojnosti Sodišča v okviru določb iz naslova V Pogodbe EU, v skladu s členoma 35 EU in 46 EU pa so v okviru naslova VI Pogodbe EU zoper okvirne sklepe, sklepe in ukrepe za izvajanje konvencij, določenih s členom 34(2)(b), (c) in (d) EU, razen skupnih stališč, določenih v členu 34(2)(a) EU, predvidena le pravna sredstva za presojo veljavnosti ali za razglasitev ničnosti.

(Glej točke od 46 do 49, 52 in 56.)

3. Jamstva, ki se nanaša na spoštovanje pravice do obrambe v okviru sprejetja sklepa o zamrznitvi sredstev na podlagi Uredbe št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu, ni mogoče odreči zgolj iz razloga, ki sta ga navedla Svet in Združeno kraljestvo, in sicer da ne Evropska konvencija o človekovih pravicah ne splošna načela prava Skupnosti ne dajejo posameznikom pravice do zaslišanja pred sprejetjem normativnega akta.

Namreč, če je res, da ima Sklep 2005/930 o izvajanju člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001 enak splošni obseg kakor Uredba št. 2580/2001 in se enako kot ta uredba neposredno uporablja v vsaki državi članici in da ima kljub imenu naravo predpisa v smislu člena 249 ES, ta sklep vendarle ni izključno normativen. S širjenjem učinkov erga omnes neposredno in posamično zadeva osebe, ki jih imenuje, in določi, da jih je treba uvrstiti na seznam oseb, skupin in organizacij, katerih sredstva je treba zamrzniti na podlagi navedene uredbe.

(Glej točke 95, 97 in 98.)

4. Tako so v okviru Resolucije 1373 (2001) Varnostnega sveta države članice Organizacije združenih narodov (OZN) – in v tem primeru Skupnost, prek katere so se njene države članice odločile za ukrepanje – dolžne konkretno opredeliti osebe, skupine in organizacije, katerih sredstva je treba zamrzniti z uporabo te resolucije, in se pri tem prilagoditi normam svoje pravne ureditve.

Po eni strani ta resolucija namreč ne določa posamično oseb, skupin in organizacij, ki so jim ti ukrepi namenjeni, in ne opredeljuje natančno pravnih norm v zvezi s postopkom zamrznitve sredstev niti pravnih jamstev ali pravnih sredstev, ki zadevnim osebam in organizacijam v tem postopku zagotavljajo učinkovito možnost izpodbijanja ukrepov, ki so jih države sprejele v zvezi z njimi.

Po drugi strani pa Skupnost ne deluje na podlagi pristojnosti, ki je vezana na voljo Unije ali njenih držav članic, ker Svet ukrepe ekonomskih sankcij sprejema na podlagi členov 60 ES, 301 ES in 308 ES.

Ker opredelitev oseb, skupin in organizacij, določenih z Resolucijo Varnostnega sveta 1373 (2001), in sprejetje ukrepa zamrznitve sredstev, ki je sledil tej opredelitvi, spadata v izvajanje lastnih pooblastil, ki vključujejo diskrecijsko presojo Skupnosti, se od zadevnih institucij Skupnosti, v tem primeru od Sveta, načeloma zahteva spoštovanje pravice do obrambe zadevnih oseb, če so te institucije ukrepale zato, da bi se uskladile z omenjeno resolucijo. V skladu s tem je v okviru sprejetja sklepa o zamrznitvi sredstev na podlagi Uredbe št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu, pravica obrambe načeloma polno zagotovljena.

(Glej točke 101, 102 in od 106 do 108.)

5. V okviru sprejetja sklepa o zamrznitvi sredstev, sprejetega na podlagi člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu, se pravica do obrambe lahko izvaja samo glede na dejanske in pravne okoliščine, ki lahko pogojujejo uporabo zadevnega ukrepa v zvezi z zadevno osebo v skladu s to ureditvijo.

Vprašanje spoštovanja te pravice v tem okviru se lahko postavi na dveh ravneh:

Pravica do obrambe zadevne osebe mora biti najprej učinkovito zajamčena v okviru nacionalnega postopka, ki je pripeljal do sprejetja odločitve pristojnega nacionalnega organa, navedene v členu 1(4) Skupnega stališča 2001/931. Predvsem v tem nacionalnem okviru mora biti zadevni osebi omogočeno, da učinkovito poda svoje stališče o dejstvih, zbranih proti njej, zaradi utemeljitve zadevne odločitve ob pridržku morebitnih omejitev pravice obrambe, ki so zakonito utemeljene v nacionalnem pravu, zlasti zaradi javnega reda, javne varnosti ali vzdrževanja mednarodnih odnosov.

Pravica do obrambe zadevne osebe mora biti nato učinkovito zagotovljena v okviru postopka Skupnosti, še preden pripelje do sprejetja sklepa Sveta o uvrstitvi te osebe na sporni seznam ali ohranitvi na njem v skladu s členom 2(3) Uredbe št. 2580/2001. Načeloma mora biti zadevni osebi v tem okviru omogočeno, da učinkovito uveljavlja svoje stališče o zakonitih pogojih uporabe zadevnega ukrepa Skupnosti, če gre za prvotni sklep o zamrznitvi sredstev, za natančne podatke ali gradivo iz dosjeja, ki izkazujejo, da je pristojni nacionalni organ glede te osebe sprejel odločitev, ki je skladna z opredelitvijo iz člena 1(4) Skupnega stališča 2001/931, in če gre za poznejši sklep o zamrznitvi sredstev, podal utemeljitev ohranitve zadevne osebe na spornem seznamu.

(Glej točke 114, 115 in od 118 do 120.)

6. Na podlagi člena 10 ES se odnosi med državami članicami in institucijami Skupnosti urejajo z vzajemnimi dolžnostmi lojalnega sodelovanja. To načelo se splošno uporablja in je obvezno zlasti v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki ga ureja naslov IV Pogodbe EU in ki v celoti sloni na sodelovanju med državami članicami in institucijami.

Pri morebitni uporabi členov 1(4) Skupnega stališča 2001/931 o uporabi posebnih ukrepov zaradi boja proti terorizmu in 2(3) Uredbe št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu, in sicer določb, ki uvajajo posebno obliko sodelovanja med Svetom in državami članicami v okviru skupnega boja proti terorizmu, to načelo lojalnega sodelovanja za Svet pomeni, da se mora čim bolj nasloniti na presojo pristojnega nacionalnega organa, zlasti če gre za sodni organ, in sicer v zvezi z obstojem „trdnih in zaupanja vrednih dokazov ali indicev“, s katerimi je utemeljena odločitev, in v zvezi s priznanjem morebitnih omejitev – ki jih zaradi nujnih razlogov javnega reda, javne varnosti ali vzdrževanja mednarodnih odnosov zakonsko utemeljuje nacionalno pravo – dostopa do teh dokazov ali indicev.

Vendar te ugotovitve veljajo le, če so bili zadevni dokazi ali indici dejansko predloženi v presojo pristojnemu nacionalnemu organu. Če pa Svet med postopkom pred njim svoj prvotni sklep ali poznejši sklep o zamrznitvi sredstev utemelji na podlagi podatkov ali dokazov, ki mu jih posredujejo predstavniki držav članic, ne da bi bili predloženi v presojo pristojnemu nacionalnemu organu, je te podatke ali dokaze treba obravnavati kot nova dejstva v breme, ki morajo biti načeloma predmet obvestila in zaslišanja na ravni Skupnosti, če to ni bilo storjeno že na nacionalni ravni.

(Glej točke od 123 do 125.)

7. Splošno načelo spoštovanja pravice do obrambe zahteva, da – razen če temu nasprotujejo nujni razmisleki v zvezi z varnostjo Skupnosti ali njenih držav članic ali v zvezi z vodenjem njihovih mednarodnih odnosov – se dejstva v breme zadevne osebe tej kar najobsežneje sporočijo hkrati s sprejetjem prvotnega sklepa o zamrznitvi sredstev ali takoj, ko je mogoče po njem. Z enako izjemo je treba zadevni osebi pred sprejetjem vsakega poznejšega sklepa o zamrznitvi sredstev sporočiti nova dejstva v njeno breme in jo o njih zaslišati. Vendar spoštovanje pravice do obrambe ne zahteva, da so zadevni osebi dejstva v njeno breme sporočena pred sprejetjem prvotnega ukrepa o zamrznitvi sredstev in da je o njih naknadno zaslišana po uradni dolžnosti.

Pri prvotnem sklepu o zamrznitvi sredstev predložitev obremenilnih dejstev načeloma zahteva, po eni strani, da Svet zadevni osebi posreduje natančne podatke ali gradivo iz dosjeja, ki izkazujejo, da je odločitev, ki ustreza opredelitvi iz člena 1(4) Skupnega stališča 2001/931 o uporabi posebnih ukrepov zaradi boja proti terorizmu, v zvezi z njo sprejel pristojni organ države članice, ter nova dejstva, ki so razvidna iz podatkov oziroma dokazov, ki jih Svetu posredujejo predstavniki držav članic, ne da bi bili predloženi v presojo pristojnemu nacionalnemu organu, in po drugi strani, da se ji omogoči, da ustrezno uveljavlja svoje stališče v zvezi s temi podatki ali gradivom iz dosjeja.

Pri poznejšem sklepu o zamrznitvi sredstev spoštovanje pravice do obrambe podobno zahteva, da se zadevni osebi sporočijo podatki ali gradivo iz dosjeja, ki po mnenju Sveta upravičujejo njeno ohranitev na spornih seznamih, in nova dejstva, navedena zgoraj, ter da se ji omogoči, da ustrezno uveljavlja svoje stališče v zvezi s tem.

(Glej točke 125, 126 in 137.)

8. V okviru sprejetja sklepa o zamrznitvi sredstev na podlagi Uredbe št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu so polno zagotovljene tudi obveznosti obrazložitve, določene s členom 253 ES.

Obrazložitev ukrepa o zamrznitvi sredstev na podlagi Uredbe št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu se mora načeloma nanašati ne samo na pravne pogoje uporabe te uredbe, temveč tudi na razloge, iz katerih Svet pri izvajanju diskrecijske pravice pri presojanju meni, da je treba zadevno osebo podrediti takemu ukrepu.

Vendar nujni razlogi v zvezi z varnostjo Skupnosti in njenih držav članic ali v zvezi z njihovimi mednarodnimi odnosi lahko nasprotujejo razkritju natančnih in celovitih razlogov prvotnega ali poznejšega sklepa o zamrznitvi sredstev zadevnih oseb kakor tudi temu, da bi se jim med upravnim postopkom sporočile okoliščine v njihovo breme.

(Glej točke 109, 146 in 148.)

9. Obrazložitev prvotnega sklepa o zamrznitvi sredstev, navedena v členu 1(4) Skupnega stališča 2001/931 o uporabi posebnih ukrepov zaradi boja proti terorizmu, se mora posebej in konkretno nanašati na natančne podatke ali gradiva iz dosjeja, ki izkazuje, da je odločitev glede zadevnih oseb, skupin ali organizacij sprejel pristojni organ države članice, razen če temu nasprotujejo nujni razlogi v zvezi z varnostjo Skupnosti ali njenih držav članic ali v zvezi z vodenjem njihovih mednarodnih odnosov, in tudi s pridržkom možnosti, da sta le izrek in splošna obrazložitev navedena v različici sklepa o zamrznitvi sredstev, ki se objavi v Uradnem listu. Obrazložitev takega sklepa mora vsebovati razloge, iz katerih Svet pri izvajanju diskrecijskih pooblastil za presojanje meni, da mora biti zadevna oseba podvržena takemu ukrepu. Poleg tega mora obrazložitev poznejšega sklepa o zamrznitvi sredstev, navedena v členu 1(6) navedenega skupnega stališča, z enakimi pridržki vsebovati posebne in konkretne razloge, iz katerih Svet po ponovni preučitvi meni, da je zamrznitev sredstev še naprej upravičena, v obravnavanem primeru na podlagi novih podatkov ali dokazov.

(Glej točke 116, 125, 126, 147 in 151.)

10. Sodni nadzor zakonitosti sklepa o zamrznitvi sredstev, sprejetega na podlagi člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu, je predviden v členu 230, drugi odstavek, ES, v skladu s katerim je sodišče Skupnosti pristojno za odločanje o tožbah zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, kršenja bistvenih formalnih postopkovnih zahtev, kršenja Pogodbe ES ali vsakega zakonskega pravila, ki se nanaša na njegovo uporabo ali na zlorabo pooblastil.

Na podlagi tega nadzora je Sodišče prve stopnje glede na ničnostne tožbene razloge, ki jih je navedla zadevna oseba ali jih je to sodišče upoštevalo po uradni dolžnosti, dolžno zlasti preveriti, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za uporabo Uredbe št. 2580/2001 v konkretnih primerih, kot so navedeni v členu 2(3) te uredbe ali z napotitvijo na člen 1(4) ali (6) Skupnega stališča 2001/931 o uporabi posebnih ukrepov zaradi boja proti terorizmu, glede na to, ali gre za prvotni ali poznejši sklep o zamrznitvi sredstev. To pomeni, da se sodni nadzor zakonitosti zadevnega sklepa razširi na presojo dejstev in okoliščin, navedenih v njegovo utemeljitev, ter na preverjanje dokazov in podatkov, na katerih temelji ta presoja. Sodišče prve stopnje mora zagotoviti spoštovanje pravice do obrambe in izpolnitev zahteve po obrazložitvi ter po potrebi utemeljenost nujnih razlogov, na katere se izjemoma sklicuje Svet, da bi se tej pravici in zahtevi izognil.

Ta nadzor je še toliko potrebnejši, če pomeni edino procesno jamstvo, ki zagotavlja pravično ravnotežje med zahtevami boja proti mednarodnemu terorizmu in varovanjem temeljnih pravic. Ker morajo biti omejitve, ki jih Svet uvaja na področju pravice obrambe zadevnih oseb, uravnotežene s strogim, neodvisnim in nepristranskim sodnim nadzorom, mora biti sodiščem Skupnosti omogočen nadzor zakonitosti in utemeljenosti ukrepov zamrznitve sredstev, pri čemer jim ni mogoče nasprotovati s sklicevanjem na tajnost ali zaupnost dokazov in podatkov, ki jih uporabi Svet.

(Glej točke od 153 do 155.)