Keywords
Summary

Keywords

1. Pravo Skupnosti – Splošna pravna načela – Pravna varnost

2. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

3. Konkurenca – Pravila Skupnosti – Kršitve – Pripis

(člen 81(1) ES)

4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Konkreten vpliv na trg

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1 A, prvi odstavek)

5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve

(Uredba Sveta št. 17, člen 15)

6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

8. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

9. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine

(Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 3)

11. Konkurenca – Globe – Sankcije Skupnosti in sankcije, naložene v državi članici ali tretji državi, zaradi kršitve nacionalnega konkurenčnega prava

(Uredba Sveta št. 17, člen 15)

12. Konkurenca – Globe – Znesek – Skupnostne sankcije in sankcije, naložene v državi članici ali tretji državi zaradi kršitve nacionalnega prava konkurence

(Uredba Sveta št. 17, člen 15)

13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev

(člena 81(1) ES in 82 ES; Sporazum EGP, člen 53(1); Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

14. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic obrambe – Vpogled v spis

(člen 81(1), ES; Uredba Sveta št. 17, člen 19(1))

15. Konkurenca – Globe – Znesek – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor

(člen 229 ES)

Summary

1. Načelo zakonitosti je korelat načela pravne varnosti, to pa je splošno načelo prava Skupnosti, ki med drugim zahteva, da so predpisi Skupnosti, zlasti kadar nalagajo kazni ali to omogočajo, jasni in natančni, da bi osebe, ki jih to zadeva, lahko nedvoumno vedele, katere pravice in obveznosti izhajajo iz teh predpisov, in ustrezno ukrepale.

To načelo, ki je del splošnih načel prava Skupnosti in ima podlago v skupnih ustavnih tradicijah držav članic ter je zagotovljeno z različnimi mednarodnimi pogodbami, zlasti s členom 7 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki v zvezi s kršitvami in kazenskimi sankcijami velja za kazenske predpise in posebne upravne instrumente, ki nalagajo upravne kazni ali to omogočajo. Uporablja se ne le za predpise, v katerih so opredeljeni znaki kršitve, ampak tudi za predpise, v katerih so opredeljene posledice kršitve prvih predpisov.

V zvezi s tem iz člena 7(1) te konvencije izhaja, da mora zakon jasno opredeliti kršitve in zanje predvidene kazni. Ta pogoj je izpolnjen, če posameznik lahko iz besedila ustrezne določbe in po potrebi na podlagi razlage, ki so jo podala sodišča, izve, za katera dejanja in opustitve dejanj je kazensko odgovoren.

Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da člen 7(1) konvencije ne zahteva, da je besedilo določb, na podlagi katerih so naložene te kazni, tako natančno, da bi bilo mogoče z absolutno gotovostjo predvideti posledice kršitve teh določb. V skladu s to sodno prakso namreč obstoj nejasnih izrazov v neki določbi ne pomeni nujno kršitve člena 7. Tako pojem pravo, uporabljen v tem členu, ustreza pojmu zakon, ki je uporabljen v drugih členih konvencije. Poleg tega veliko zakonov ni absolutno natančnih in so številni med njimi zaradi nuje, da se izognejo pretirani togosti in da se prilagodijo spremembam položaja, zapisani bolj ali manj ohlapno, tako da sta njihovi razlaga in uporaba odvisni od prakse. Vendar pa so v vsakem zakonu predpostavljeni kakovostni pogoji, med drugim pogoja dostopnosti in predvidljivosti. Dejstvo, da zakon daje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, samo po sebi ni v neskladju z zahtevo po predvidljivosti, če sta obseg in način izvrševanja te pristojnosti glede na zadevni legitimni cilj dovolj jasna, da se posamezniku zagotovi ustrezno varstvo pred samovoljo. Nazadnje, Evropsko sodišče za človekove pravice pri presoji, ali so uporabljeni pojmi določni ali ne, poleg samega besedila zakona upošteva tudi ustaljeno in objavljeno sodno prakso.

Poleg tega upoštevanje skupnih ustavnih tradicij držav članic ne omogoča, da se načelo zakonitosti, ki je splošno načelo prava Skupnosti, razlaga drugače.

(Glej točke od 71 do 73 in od 75 do 81.)

2. Na področju konkurence zaradi dejstva, da podjetja ne morejo vnaprej natančno vedeti, kakšna bo raven globe, ki jo bo Komisija določila v posameznem primeru, s členom 15(2) Uredbe št. 17 ni kršeno načelo zakonitosti.

Da bi se namreč izognili pretirani togosti predpisov in omogočili, da se pravno pravilo prilagodi okoliščinam, je treba dopustiti neko stopnjo nepredvidljivosti morebitne kazni za posamezno kršitev. Globa lahko v dovolj omejenem razponu med najnižjim in najvišjim zneskom, ki se lahko naloži za posamezno kršitev, poveča učinkovitost te kazni z vidika uporabe in odvračilnega učinka.

Komisija nima neomejene in pretirane diskrecijske pravice pri določanju glob za kršitve pravil konkurence, saj mora upoštevati predpisano zgornjo mejo, ki je odvisna od prometa zadevnega podjetja. Zgornja meja v višini 10 % prometa zadevnega podjetja je razumna, glede na interese, ki jih brani Komisija pri kršitvah, kot so karteli. Poleg tega presoja, ali so globe na podlagi člena 15(2) Uredbe št. 17 razumne, ne sme biti absolutna, ampak relativna, torej odvisna od prometa kršitelja.

Komisija mora pri določitvi zneska glob tudi upoštevati splošna pravna načela, zlasti načeli enakega obravnavanja in sorazmernosti, ter merila in metodo za izračun, ki jo mora uporabiti pri določanju zneska glob.

Poleg tega je Komisija sama na podlagi meril iz člena 15(2) Uredbe št. 17 razvila prakso odločanja, ki je javnosti znana in dostopna. Čeprav seveda predhodna praksa odločanja Komisije sama po sebi ni zavezujoča zanjo, ko določa znesek globe, ostaja dejstvo, da Komisija v skladu z načelom enakega obravnavanja, ki je splošno pravno načelo in ga mora spoštovati, primerljivih dejanskih stanj ne sme obravnavati različno oziroma različnih dejanskih stanj enako, če tako obravnavanje ni objektivno utemeljeno.

Poleg tega je treba upoštevati, da je Komisija zaradi preglednosti in večje pravne varnosti zadevnih podjetij objavila Smernice, v katerih je opisala metodo za izračun, ki jo uporablja v posameznem primeru.

Navsezadnje, Komisija mora v skladu s členom 253 ES v odločbi o naložitvi globe obrazložiti znesek naložene globe in izbrano metodo za njen izračun. V tej obrazložitvi mora biti jasno in nedvoumno navedeno sklepanje Komisije, tako da se zainteresirane stranke lahko seznanijo z razlogi za sprejeti ukrep in presodijo, ali bi bilo primerno predložiti zadevo sodišču Skupnosti in mu glede na okoliščine primera omogočiti, da opravi nadzor.

(Glej točke od 82 do 91.)

3. Člen 81(1) ES, v katerem je podjetjem med drugim prepovedano sklepanje sporazumov ali sodelovanje pri usklajenih ravnanjih, ki bi lahko prizadela trgovino med državami članicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu, zadeva gospodarske subjekte, sestavljene iz materialnih in človeških elementov, ki lahko prispevajo k temu, da se stori kršitev iz te določbe.

Če med kršitvijo in odzivom zadevnega podjetja družba iz skupine, ki za skupino posluje na trgu, kjer so bila kršena pravila konkurence, prenese poslovanje na drugo družbo iz skupine, dejstvo, da prva družba še naprej obstaja kot pravni subjekt, ne izključuje možnosti, da z vidika konkurenčnega prava Skupnosti druga družba postane odgovorna za dejanja prve.

(Glej točki 122 in 132.)

4. V skladu s točko 1 A, prvi odstavek, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, Komisija pri izračunu globe glede na težo kršitve med drugim upošteva dejanski vpliv kršitve na trg, kadar se ta lahko meri. Ta izmerljivi vpliv omejevalnega sporazuma na trg je zadostno dokazan, če Komisija lahko predloži konkretne in verodostojne indice, ki bi z razumno verjetnostjo pokazali, da je omejevalni sporazum vplival na trg.

Pri presoji vpliva omejevalnega sporazuma na trg je treba namreč izhajati iz predpostavk. V tem okviru mora Komisija zlasti preučiti, kakšna bi bila cena zadevnega proizvoda, če ne bi bilo omejevalnega sporazuma. Vendar je pri analizi vzrokov za spremembe cen tvegano razglabljati o vplivu posameznega vzroka. Upoštevati je treba objektivno okoliščino, da so se stranke zaradi dogovora o cenah odpovedale ravno temu, da si prosto konkurirajo pri cenah. Zato mora ocena vpliva drugih dejavnikov, ne prostovoljne odpovedi strank omejevalnemu sporazumu, temeljiti na razumnih in količinsko neopredeljivih verjetnostih.

Zato Komisiji ni mogoče očitati – razen če bi merilu iz točke 1 A, prvi odstavek, Smernic odvzeli polni učinek –, da se je oprla na dejanski vpliv omejevalnega sporazuma na trg, ki je imel protikonkurenčen cilj, kot je omejevalni sporazum o cenah ali kvotah, ne da bi ta vpliv količinsko opredelila ali ne da bi o njem predložila kvantitativno presojo.

(Glej točke od 151 do 155.)

5. Na področju konkurence je dokazno breme za obstoj vplivov kršitve na zadevni trg, ki ga nosi Komisija, kadar jih upošteva pri izračunu globe glede na težo kršitve, lažje kot breme, ki ga nosi, kadar mora dokazati sam obstoj kršitve v primeru omejevalnega sporazuma. Za upoštevanje dejanskega vpliva omejevalnega sporazuma na trg namreč zadostuje, da Komisija predloži „dobre razloge za to, da ga upošteva.“

(Glej točko 161.)

6. Pri določanju teže kršitve na področju konkurence je treba upoštevati zlasti pravni in ekonomski okvir očitanega ravnanja. V zvezi s tem se mora Komisija pri presoji dejanskega vpliva kršitve na trg sklicevati na konkurenco, kakršna bi obstajala, če ne bi bilo kršitve.

Po eni strani iz tega izhaja, da je treba pri omejevalnih sporazumih, ki se nanašajo na cene, z razumno stopnjo verjetnosti ugotoviti, da so sporazumi zadevnim strankam dejansko omogočili, da so dosegle višjo raven cen, kot bi jo brez omejevalnega sporazuma. Po drugi strani iz tega izhaja, da mora Komisija pri presoji upoštevati vse objektivne razmere na zadevnem trgu glede na prevladujoči ekonomski in morebitni pravni okvir. Glede na okoliščine primera je treba upoštevati „objektivne ekonomske dejavnike“, ki kažejo na to, da raven cen v okviru „proste konkurence“ ne bi bila taka, kot so dejanske cene.

(Glej točke od 177 do 179.)

7. Teža kršitev pravil o konkurenci se določi na podlagi številnih dejavnikov, zlasti posebnih okoliščin zadeve in njenega konteksta, ne da bi obstajal seznam zavezujočih ali taksativno naštetih meril, ki bi jih bilo treba obvezno upoštevati.

Merila za presojo teže kršitve lahko, odvisno od primera, tudi vključujejo količino in vrednost blaga, ki je predmet kršitve ter velikost in gospodarsko moč podjetja in s tem vpliv, ki ga je to lahko imelo na upoštevni trg. Po eni strani iz tega izhaja, da se za določitev zneska globe lahko upošteva celoten promet podjetja, ki je podatek, čeprav približen in nepopoln, o velikosti in gospodarski moči podjetja, in tržni delež zadevnih podjetij na tem trgu, ki je podatek o obsegu kršitve. Po drugi strani iz tega izhaja, da se nobeni od teh številk ne sme pripisati nesorazmernega pomena glede na druge dejavnike presoje, tako da določitev ustreznega zneska globe ne more biti rezultat preprostega izračuna na podlagi celotnega prometa.

(Glej točke 213, 214 in 227.)

8. Glede določitve zneska glob, naloženih več podjetjem, ki so bila udeležena pri isti kršitvi pravil o konkurenci, lahko Komisija v skladu s Smernicami o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ne določi glob glede na promet, ki ga je ustvarilo vsako udeleženo podjetje na zadevnem trgu, ampak kot izhodišče za svoj izračun za vsa udeležena podjetja uporabi absolutni znesek, določen glede na samo naravo kršitve, ta znesek pa se nato prilagodi za vsako udeleženo podjetje glede na več dejavnikov.

(Glej točko 223.)

9. Zaradi načela sorazmernosti ukrepi Skupnosti ne smejo prestopiti meje primernega in potrebnega za uresničitev zasledovanega cilja.

Pri izračunu glob je treba težo kršitve določiti na podlagi številnih dejavnikov in hkrati nobenemu pripisovati nesorazmernega pomena glede na druge dejavnike presoje.

Načelo sorazmernosti v tem okviru pomeni, da mora Komisija določiti globo glede na več dejavnikov, ki se upoštevajo pri določitvi teže kršitve, in da mora te dejavnike upoštevati skladno in objektivno upravičeno.

(Glej točke od 226 do 228.)

10. V točki 3, prva alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, je določeno, da se znesek globe podjetju lahko zniža ob posebnih olajševalnih okoliščinah, če je, na primer, zadevno podjetje pri kršitvi imelo „izključno pasivno vlogo ali vlogo ‚sledi svojemu vodji‘“.

Med dejavniki, ki lahko kažejo na pasivno vlogo podjetja v omejevalnem sporazumu, se lahko upošteva redkejša udeležba na sestankih v primerjavi z drugimi člani omejevalnega sporazuma, pozen vstop na trg, ki je predmet kršitve, neodvisno od trajanja sodelovanja pri kršitvi, ali obstoj izrecne izjave predstavnikov tretjih podjetij, ki so sodelovali pri kršitvi, v tem smislu. Poleg tega je Sodišče prve stopnje odločilo, da „izključno pasivna vloga“ enega člana omejevalnega sporazuma pomeni, da se ta „ne izpostavlja“, to pomeni, da ni aktiven pri pripravi enega ali več protikonkurenčnih sporazumov.

Torej ne zadošča, da je v določenem obdobju trajanja omejevalnega sporazuma ali glede določenih sporazumov znotraj njega zadevno podjetje imelo pasivno vlogo. Sklicevanje sestankov, pripravljanje dnevnega reda in razširjanje pripravljalnih dokumentov za sestanke ni skladno s pasivno vlogo sledilca, ki se „ne izpostavlja“. Take pobude kažejo aktiven in naklonjen odnos zadevnega podjetja do ustanovitve, nadaljevanja in nadzora omejevalnega sporazuma.

Druga alinea točke 3 določa, da se znesek globe podjetju lahko zniža ob posebnih olajševalnih okoliščinah, na primer pri dejanskem neizvajanju sporazumov. Zato je treba preveriti, ali je iz okoliščin mogoče ugotoviti, da se je podjetje v obdobju članstva v sporazumih o kršitvah dejansko izmikalo njihovemu izvajanju in se na trgu obnašalo konkurenčno.

Vendar pa dejstva, da se podjetje, za katero je dokazano, da je sodelovalo pri usklajevanju cen s svojimi konkurenti, na trgu ni obnašalo v skladu z dogovorom z njimi, ni treba nujno upoštevati kot olajševalno okoliščino pri določanju zneska globe, ki jo je treba naložiti. Podjetje, ki kljub usklajevanju s konkurenti vodi bolj ali manj neodvisno tržno politiko, lahko poskuša zgolj izkoristiti omejevalni sporazum v svojo korist.

(Glej točke 251, 252, 254, 255, 257 in od 267 do 269.)

11. Načelo ne bis in idem prepoveduje, da bi bila ista oseba več kot enkrat kaznovana za isto nezakonito ravnanje za varovanje istega pravnega interesa. Za uporabo tega načela morajo biti izpolnjeni trije kumulativni pogoji, in sicer identično dejansko stanje, identičnost kršitelja in identičnost varovanega pravnega interesa.

Zato je lahko eno podjetje predmet obravnave v dveh vzporednih postopkih za isto nezakonito ravnanje in je lahko dvakrat sankcionirano, in sicer s strani pristojnega organa zadevne države članice in organa Skupnosti, če imata omenjena postopka različne cilje in če ne gre za kršitev istega pravila.

Iz tega a fortiori izhaja, da načela ne bis in idem ni mogoče uporabiti, ko postopki in kazni, ki jih vodijo in naložijo na eni strani Komisija in na drugi strani organi tretjih držav, očitno nimajo istih ciljev. Čeprav gre v prvem primeru za ohranjanje neizkrivljene konkurence na ozemlju Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, gre v drugem primeru za varovanje trga tretje države. Pogoj identičnosti varovanega pravnega interesa, ki je nujen za uporabo načela ne bis in idem , v tem primeru ni izpolnjen.

(Glej točke od 285 do 287.)

12. Za možnost kumuliranja skupnostne in nacionalne sankcije v dveh vzporednih postopkih, ki sta dopustna zaradi posebnega sistema delitve pristojnosti med Skupnostjo in državami članicami na področju omejevalnih sporazumov, pri čemer se uresničujejo različni cilji, velja načelo pravičnosti. Ta zahteva po pravičnosti pomeni, da mora Komisija pri določanju zneska globe na podlagi člena 15 Uredbe št. 17 upoštevati kazni, naložene istemu podjetju za isto dejanje, če gre za kazni zaradi kršitev protimonopolne zakonodaje ene države članice, storjenih na ozemlju Skupnosti.

Vendar pa je obvezno upoštevanje načela pravičnosti posledica po eni strani tesne soodvisnosti nacionalnih trgov držav članic in skupnega trga ter po drugi strani posebnega sistema delitve pristojnosti med Skupnostjo in državami članicami na področju omejevalnih sporazumov na istem območju.

(Glej točki 290 in 291.)

13. Pristojnost Komisije, da naloži globe podjetjem, ki namerno ali iz malomarnosti kršijo določbe členov 81(1) ES ali 82 ES, je eno od sredstev, ki jih ima Komisija za izvajanje naloge nadzora, ki ji jo podeljuje pravo Skupnosti. To vključuje nalogo izvajanja splošne politike, katere namen je, da se na področju konkurence uporabljajo načela, ki jih določa Pogodba, in da se v tem smislu usmerja ravnanje podjetij.

Iz tega izhaja, da je Komisija pristojna za odločanje o višini zneska glob, da bi okrepila njihov odvračilni učinek, kadar so določene vrste kršitev še vedno sorazmerno pogoste zaradi koristi, ki jih prinašajo zainteresiranim podjetjem, čeprav je bilo že na začetku politike Skupnosti na področju konkurence določeno, da so nezakonite.

Odvračilni namen Komisije je namreč povezan z obnašanjem podjetja v Skupnosti ali Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Zato odvračilnega učinka globe, naložene podjetju zaradi kršitve skupnostnih pravil o konkurenci, ni mogoče določiti samo glede na poseben položaj tega podjetja niti glede na njegovo spoštovanje pravil o konkurenci v tretjih državah zunaj EGP.

(Glej točke 297, 298 in 300.)

14. Če se Komisija namerava opreti na odlomek iz odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali na dokument, priložen temu odgovoru, da bi dokazala kršitev v postopku za uporabo člena 81(1) ES, morajo druge stranke, udeležene v tem postopku, imeti možnost, da izrazijo svoje stališče o takem dokazu. V takih okoliščinah je zadevni odlomek iz odgovora na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ali dokument, priložen odgovoru, namreč obremenilni dokaz zoper različne stranke, ki naj bi sodelovale pri kršitvi.

Zadevno podjetje mora dokazati, da bi bila ugotovitev Komisije v njeni odločbi drugačna, če bi bilo treba kot obremenilni dokaz Komisije zavrniti dokument, ki ga ni posredovala podjetju in na katerega se je oprla v obtožbi podjetja.

V zvezi z neposredovanjem razbremenilnega dokumenta mora zadevno podjetje samo dokazati, da je dejstvo, da dokument ni bil razkrit, lahko vplivalo na potek postopka in vsebino odločbe Komisije v njegovo škodo. Zadostuje, da podjetje dokaže, da bi ta razbremenilni dokument lahko uporabilo za svojo obrambo v tem smislu, da bi, če bi se lahko nanj sklicevalo med upravnim postopkom, navedlo dokaze v nasprotju z ugotovitvami Komisije v tisti fazi in bi torej lahko kakor koli vplivalo na presojo Komisije v odločbi, vsaj glede teže in trajanja očitanega ravnanja, in posledično na raven globe. V tem okviru je možnost, da bi nerazkrit dokument lahko vplival na potek postopka in vsebino odločbe Komisije, mogoče dokazati le po predhodnem ovrednotenju določenih dokazov, ki kažejo, da bi nerazkriti dokumenti – glede na te dokaze – lahko bili tako pomembni, da jih ne bi smeli zanemariti.

(Glej točke 343, 344 in 351.)

15. Če noben tožbeni razlog podjetja zoper zakonitost odločbe Komisije, s katero mu je naložena globa zaradi kršitve skupnostnih pravil o konkurenci, ni sprejet, Sodišču prve stopnje v skladu z neomejeno pristojnostjo, ki jo ima, ni treba znižati zneska globe.

(Glej točko 386.)