Zadeva T-17/02

Fred Olsen, SA

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Državne pomoči — Pomorski promet — Obstoječe pomoči — Nove pomoči — Storitev splošnega gospodarskega interesa“

Sodba Sodišča prve stopnje (drugi razširjeni senat) z dne 15. junija 2005   II-2036

Povzetek sodbe

1. Ničnostna tožba – Roki – Začetek njihovega teka – Objava ali vročitev – Datum seznanitve z aktom – Podrednost – Odločba Komisije, naslovljena na državo članico, s katero je ugotovljena združljivost državne pomoči s skupnim trgom brez uvedbe uradnega postopka preiskave – Objava – Pojem

   (člen 230, peti odstavek, ES; Uredba Sveta št. 659/1999, člen 26(1))

2. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Upoštevanje konteksta

   (člen 253 ES)

3. Promet – Pomorski promet – Prosto opravljanje storitev – Pomorska kabotaža – Kabotaža, ki zadeva arkipelag Kanarskih otokov – Začasna izjema od uporabe Uredbe št. 3577/92 – Vpliv na pristojnost Komisije, da predlaga koristne ukrepe v zvezi z opravljanjem storitev pomorskih povezav med Kanarskimi otoki

   (člen 88(1) ES; Uredba Sveta št 3577/92, člen 6(2))

4. Konkurenca – Podjetja, zadolžena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega interesa – Naloga, za katero je potreben akt javnih organov – Koncesija javne službe – Enostranska odpoved opravljanja storitve – Neobstoj vpliva

   (člen 86(2) ES)

5. Konkurenca – Podjetja, zadolžena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega interesa – Opredelitev storitve splošnega gospodarskega interesa – Diskrecija držav članic – Nadzor Komisije, ki je omejen na primer očitne napake

   (člen 86(2) ES; Sporočilo o storitvah splošnega gospodarskega interesa v Evropi, točka 22)

6. Konkurenca – Podjetja, zadolžena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega interesa – Izvedba javnega razpisa, ki ni bil potreben, da se taka naloga zaupa podjetju

   (člen 86(2) ES)

7. Konkurenca – Podjetja, zadolžena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega interesa – Ocena presežnih stroškov, ki so posledica opravljanja naloge javne službe – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Meje

   (člen 86(2) ES) 8. Pravo Skupnosti — Načela — Enako obravnavanje — Diskriminacija — Pojem

1.  Iz besedila člena 230, peti odstavek, ES izhaja, da je merilo dneva, ko stranka izve za akt, kot začetek roka za vložitev tožbe podredno glede na merili objave ali vročitve akta. Merila seznanitve z izpodbijanim aktom, ki ga podredno predvideva člen 230, peti odstavek, ES ni treba uporabiti, če je bila odločba objavljena v Uradnem listu Evropske unije.

   Za objavo v smislu tega člena je treba šteti dejstvo, da Komisija tretjim osebam da popoln dostop do besedila odločbe na svoji spletni strani, v povezavi z objavo povzetka v Uradnem listu Evropske unije, ki zainteresiranim osebam omogoča, da identificirajo zadevno odločbo, in jih obvešča o tej možnosti dostopa prek spleta.

   Za tak primer gre pri objavi, v Uradnem listu Evropske unije na podlagi člena 26(1) Uredbe št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES], povzetkov v zvezi z odločbami na področju državnih pomoči, sprejetih za izvajanje člena 4(2) in (3) te uredbe, v katerih je navedeno, da je besedilo odločbe v verodostojnem jeziku ali jezikih, iz katerega so bili odstranjeni zaupni podatki, na voljo na spletni strani Komisije.

   (Glej točke 73, 78 in od 80 do 82.)

2.  Obrazložitev, ki se zahteva v členu 253 ES mora biti prirejena naravi zadevnega akta, razlogovanje institucije, avtorice akta, pa mora biti izraženo jasno in nedvoumno, tako da se stranke lahko seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor. Zahtevo za obrazložitev je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, predvsem glede na vsebino akta, naravo razlogov, na katere se sklicuje, in interes za pojasnila, ki bi ga lahko imeli naslovniki ali drugi subjekti, ki jih akt neposredno in posamično zadeva. Ne zahteva pa se, naj bodo v obrazložitvi pojasnjeni vsi upoštevni dejanski in pravni elementi, ker je treba vprašanje, ali je obrazložitev posameznega akta v skladu z zahtevami iz člena 253 ES, presoditi ne samo glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in na vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.

   (Glej točko 95.)

3.  V skladu s členom 6(2) Uredbe št. 3577/92 o uporabi načela prostega pretoka storitev v pomorskem prometu med državami članicami (pomorska kabotaža), liberalizacija kabotaže na Kanarskih otokih ni bila predpisana pred 1. januarjem 1999. V teh okoliščinah Komisija dejansko ni mogla predlagati španskim organom, naj spremenijo sistem opravljanja storitev pomorske povezave med Kanarskimi otoki, ki je predvidena s pogodbo, ki ureja upravljanje in opravljanje storitev pomorskih povezav nacionalnega interesa za obdobje 20 let, od leta 1978.

   (Glej točko 175.)

4.  Čeprav je res, da je za to, da se podjetje lahko šteje za pooblaščeno za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena v smislu člena 86 ES, potrebno, da mu je opravljanje te storitve poverjeno z aktom javnega organa, je to pooblastilo mogoče dati s podelitvijo koncesije za javno službo. Ker je slednjo mogoče podeliti le s pristankom koncesionarja, ni mogoče izpodbijati dejstva, da je podjetje zadolženo za opravljanje storitve splošnega gospodarskega pomena, ker je sodelovalo v postopku, s katerim mu je bila ta naloga zaupana. Ravno tako ga ni mogoče izpodbijati iz razloga, da je podjetje odpovedalo opravljanje dela te storitve, saj je enostranska odpoved opravljanja službe načeloma združljiva z naložitvijo obveznosti javne službe.

   (Glej točke 186, 188 in 189.)

5.  Države članice imajo široko diskrecijsko pravico pri opredeljevanju, kaj šteje za storitve splošnega gospodarskega interesa. Zato lahko Komisija podvomi o načinu, na katerega je država članica opredelila te storitve, samo v primeru očitne napake.

   (Glej točko 216.)

6.  Niti iz besedila člena 86(2) ES niti iz sodne prakse v zvezi s to določbo ne izhaja, da se naloga splošnega interesa gospodarskemu subjektu lahko dodeli samo na podlagi rezultata postopka javnega razpisa.

   (Glej točko 239.)

7.  Pri presoji zapletenih ekonomskih dejstev ima Komisija v okviru izvajanja člena 86(2) široko diskrecijsko pravico glede ocene presežnih stroškov, ki jih ima podjetje z opravljanjem javne službe. Iz tega sledi, da mora biti nadzor Sodišča prve stopnje nad presojo Komisije omejen na preverjanje pravilnosti dejstev in neobstoja očitne napake pri presoji.

   (Glej točko 266.)

8.  Diskriminacija med drugim pomeni različno obravnavo primerljivih položajev v škodo nekaterih gospodarskih subjektov v primerjavi z drugimi, ne da bi bila ta razlika v obravnavi upravičena z obstojem pomembnih objektivnih razlik.

   (Glej točko 271.)