Keywords
Summary

Keywords

1. Postopek – Rok za vložitev tožbe – Pritožba – Pogoji v zvezi z vročitvijo za namene postopka – Neobstoj obvestila sodnega tajništva Sodišča prve stopnje o vročitvi – Prekluzija na podlagi člena 44(2), tretji pododstavek, Poslovnika Sodišča prve stopnje – Neobstoj

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, členi 44(2), tretji pododstavek, 100(2) in 114(1))

2. Postopek – Ukrepi procesnega vodstva – Pisna vprašanja, postavljena strankam – Neobstoj avtomatične posledice za rešitev spora – Sodišče prve stopnje samostojno presoja dejstva in dokaze

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, členi 49, 64 in 65)

3. Pritožba – Tožbeni razlogi – Nadzor Sodišča pri presoji dejstev in dokazov – Izključitev razen v primeru izkrivljenja

(Člen 225 ES; Statut Sodišča, člen 58)

4. Postopek – Obveznost Sodišča prve stopnje, da odloči o ugovoru nedopustnosti po tem, ko je začelo ustni postopek – Neobstoj

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 114, od (1) do (3))

5. Postopek – Rok za vložitev tožbe – Prekluzija – Opravičljiva zmota – Pojem – Obseg

Summary

1. Iz neobstoja obvestila sodnega tajnika Sodišča prve stopnje preko telefaksa ali katerega drugega tehničnega sredstva sporočanja o vročitvi sodbe ali sklepa ni mogoče sklepati, da naj tožeči stranki ne bi bilo dovoljeno vložiti pritožbe in da naj bi zanjo avtomatično veljala predpostavka iz člena 44(2), tretji pododstavek, Poslovnika Sodišča prve stopnje, v skladu s katerim se šteje, da je priporočena pošiljka vročena po oddaji slednje na poštnem uradu kraja, v katerem ima Sodišče prve stopnje sedež. Slednja določba se dejansko uporablja le, kadar naslov za vročanje ni izbran v Luxembourgu in/ali ni soglasja odvetnika ali zastopnika tožeče stranke o sprejemanju vročitev preko telefaksa ali katerega drugega tehničnega sredstva sporočanja.

(Glej točki 22 in 23.)

2. Odločitev, da se postavijo pisna vprašanja, je v prosti presoji Sodišča prve stopnje, saj lahko v vsaki fazi postopka odredi ukrepe procesnega vodstva ali pripravljalne ukrepe iz členov 64 in 65 Poslovnika Sodišča prve stopnje. Odločitev za to možnost pa nima nobene avtomatične posledice za rešitev spora, saj Sodišče prve stopnje nespremenljivo presodi vrednost, ki jo je treba pripisati različnim dejstvom in dokazom, ki so mu bili predloženi ali ki jih je lahko samo zbralo.

(Glej točko 28.)

3. Sodišče v postopku s pritožbo ni pristojno odločati o presoji dejstev in dokazov Sodišča prve stopnje, razen če je to sodišče očitno izkrivilo navedene elemente.

(Glej točko 29.)

4. Če bi Sodišče prve stopnje menilo, da je s pomočjo dokumentov iz spisa dovolj obveščeno, lahko odloči, da bo o ugovoru dopustnosti odločalo, ne da bi začelo ustni postopek, pri čemer iz člena 114, od (1) do (3), Poslovnika Sodišča prve stopnje jasno izhaja, da Sodišče prve stopnje ni dolžno izvesti obravnave.

(Glej točko 35.)

5. Upravičen subjekt se lahko v izjemnih primerih sklicuje na opravičljivo zmoto zato, da bi se izognil prekluzivnemu roku, ki velja za vložitev ničnostne tožbe, zlasti, če je institucija, ki je izdala izpodbijani akt, ravnala tako, da je bilo njeno ravnanje samo tako oziroma je bilo odločilno za to, da je povzročilo dopustno zmedo pri posamezniku, ki je ravnal v dobri veri in je izkazal potrebno skrbnost, ki se zahteva od obveščene osebe.

(Glej točko 50.)