Keywords
Summary

Keywords

1. Postopek – Pripravljalni ukrepi – Zaslišanje prič – Pooblastilo Sodišča prve stopnje za presojo – Vpliv splošnega načela prava Skupnosti o pravici do poštenega sojenja

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 68(1))

2. Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Postopkovne zahteve – Kratek povzetek navajanih razlogov – Pravni razlogi, ki niso navedeni v tožbi – Sklicevanje na elemente iz prilog – Nedopustnost

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))

3. Konkurenca – Skupnostna pravila – Podjetje – Pojem

(Pogodba ES, člena 85 in 86 (postala člena 81 ES in 82 ES))

4. Konkurenca – Skupnostna pravila – Kršitev, ki jo je storilo podjetje – Naložitev odgovornosti drugemu podjetju glede na pravne in gospodarske vezi, ki ju združujejo – Pogoji – Nezadostnost zgolj kapitalskega nadzora

(Pogodba ES, člen 85(1) (postal člen 81(1) ES))

5. Konkurenca – Karteli – Sodelovanje podjetja pri protikonkurenčni pobudi – Zadostnost tihe potrditve, brez javnega zavračanja in brez prijave pristojnim organom, za odgovornost podjetja

(Pogodba ES, člen 85(1) (postal člen 81(1) ES))

6. Konkurenca – Karteli – Škodovanje konkurenci – Merila za presojo – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev

(Pogodba ES, člen 85(1) (postal člen 81(1) ES))

7. Pritožba – Razlogi – Razlog, ki je prvič uveljavljan v okviru pritožbe – Nedopustnost

(Statut Sodišča ES, člen 51)

8. Konkurenca – Skupnostna pravila – Kršitve – Globe – Določitev – Merila – Splošen dvig ravni glob – Dopustnost – Pogoji

(Pogodba ES, člena 85(1) in 86 (postala člena 81(1) ES in 82 ES); Uredba Sveta št. 17)

9. Pravo Skupnosti – Načela – Varstvo legitimnih pričakovanj – Omejitve – Kaznovanje kršitev pravil o konkurenci – Določitev glob – Metoda izračuna glob – Pooblastilo institucij za odločanje po prostem preudarku – Neobstoj vpliva na obvestilo o ugodni obravnavi

(Obvestilo Komisije 96/C 207/04)

10. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitev – Olajševalne okoliščine – Obveznost Komisije, da se ravna po svoji prejšnji praksi pri odločanju – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

11. Pravo Skupnosti – Splošna pravna načela – Prepoved retroaktivnosti kazenskih določb – Področje uporabe – Globe, ki so naložene zaradi kršitev pravil o konkurenci – Vključitev – Morebitna kršitev zaradi uporabe za kršitev, do katere je prišlo pred sprejetjem smernic za izračun glob – Predvidljivost sprememb, ki so bile uvedene s smernicami – Neobstoj kršitve

(Evropska Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, člen 7; Uredba Sveta št. 17, člen 15; Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

12. Akti institucij – Smernice za izračun glob, naloženih v primeru kršitev pravil o konkurenci – Splošni akt – Učinki

(Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Skupni promet zadevnega podjetja – Promet, ustvarjen z blagom, ki je predmet kršitve – Ločeno upoštevanje – Omejitve

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

14. Pritožba – Pristojnost Sodišča – Izpodbijanje presoje Sodišča prve stopnje glede zneska glob, naloženih podjetjem zaradi razlogov pravičnosti – Izključitev – Nadzor, omejen na preizkus, ali je Sodišče prve stopnje upoštevalo ključne dejavnike za presojo teže kršitve in vse trditve, ki so bile navajane zoper naloženo globo

(Pogodba ES, člen 85 (postal člen 81 ES); Statut Sodišča ES, člen 51; Uredba Sveta št. 17, člen 15)

15. Konkurenca – Smernice za izračun glob – Metoda izračuna, pri kateri se upoštevajo različni fleksibilni elementi in se ne daje posebne prednosti prometu podjetja, kot je to veljalo prej – Skladnost s členom 15(2) Uredbe št. 17

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03)

16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Maksimalen znesek – Izračun – Razlikovanje med končnim in vmesnim zneskom globe – Posledice

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Finančni položaj zadevnega podjetja – Upoštevanje – Obveznost – Neobstoj

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2))

18. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Zmanjšanje zneska globe zaradi sodelovanja zadevnega podjetja – Pogoji – Pooblastilo Komisije za odločanje po prostem preudarku

(Uredba Sveta št. 17, člen 15(2); Obvestilo Komisije 96/C 207/04, poglavje D, točki 1 in 2)

19. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic obrambe – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina – Navedba meril za izračun predvidene globe – Preuranjena navedba – Neobstoj obveznosti navedbe morebitne spremembe politike glede ravni zneska glob

(Uredba Sveta št. 17)

20. Pritožba – Razlogi – Nezadostnost obrazložitve – Pristojnost Sodišča – Upoštevanje dejstev, ki jih je ugotovilo Sodišče prve stopnje – Vključitev

(Pogodba ES, člen 190 (postal člen 253 ES))

21. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločbe – Odprava nezadostnosti obrazložitve v sodnem postopku – Nedopustnost

(Pogodba ES, člen 190 (postal člen 253 ES))

Summary

1. Čeprav predlog za zaslišanje prič, vložen z vlogo, natančno navaja, o katerih dejstvih in iz katerih razlogov bi bilo treba priče zaslišati, je Sodišče prve stopnje tisto, ki presodi upoštevnost predloga glede na predmet spora in potrebo po zaslišanju prič, ki so navedene.

Tega pooblastila za odločanje po prostem preudarku Sodišča prve stopnje ni mogoče izpodbijati s sklicevanjem na splošno načelo prava Skupnosti, ki se zgleduje po členu 6(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah, v skladu s katerim ima vsaka oseba pravico do poštenega sojenja, in bolj natančno, kot ta izhaja iz odstavka 3(d) tega člena, v skladu s katerim ima vsak obdolženi pravico, da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče, načelo, ki je poseben vidik pravice do poštenega sojenja.

Zadnjenavedena določba namreč obdolženemu ne priznava absolutne pravice, da doseže navzočnost prič pred sodiščem, in je načeloma nacionalno sodišče tisto, ki odloči o potrebi ali smiselnosti tega, da pričo pozove.

Prej navedeni člen 6(3) torej ne nalaga tega, naj se pozove vsaka priča, temveč zasleduje popolno enakost v orožju s tem, da zagotavlja, da je sporni postopek, gledan kot celota, obdolženemu ponudil ustrezno in zadostno možnost, da od sebe odvrne sum.

(Glej točke od 68 do 71.)

2. Iz člena 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje izhaja, da morajo pravni in dejanski elementi, na katerih temelji tožba, vsaj zgoščeno izhajati iz samega besedila vloge in da torej ne zadošča, da se vloga sklicuje na te elemente iz svoje priloge.

Ravno tako Sodišče prve stopnje v prilogah ni dolžno iskati in prepoznavati razlogov, ki bi jih lahko štelo za temelj tožbe, ker imajo priloge zgolj dokazno in dokumentarno funkcijo.

(Glej točke 94, 97 in 100.)

3. V kontekstu prava konkurence izraz podjetje zajema vsako osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost, neodvisno od pravne oblike te osebe in njenega načina financiranja. Ne zahteva se, da ima zadevna gospodarska celota pravno osebnost.

(Glej točki 112 in 113.)

4. Protikonkurenčno obnašanje podjetja je mogoče očitati drugemu podjetju, če svojega obnašanja na trgu ni določilo neodvisno, temveč je v glavnem uporabilo navodila tega podjetja, zlasti ob upoštevanju gospodarskih in pravnih povezav, ki ju združujejo.

V zvezi s tem okoliščina, da lastniški kapital dveh različnih gospodarskih družb pripada isti osebi ali isti družini, sama po sebi ne zadošča za to, da se ugotovi, da sta ti družbi gospodarska celota, iz česar na podlagi konkurenčnega prava Skupnosti sledi, da je mogoče ravnanja enega podjetja očitati drugemu in da je mogoče od enega zahtevati, naj plača globo za drugega.

(Glej točki 117 in 118.)

5. Za to, da Komisija v zadostni meri dokaže udeležbo podjetja v kartelu, zadošča, da dokaže, da je zadevno podjetje sodelovalo na sestankih, na katerih so bili sklenjeni sporazumi protikonkurenčne narave, ne da bi temu očitno nasprotovalo. Če je bilo sodelovanje na teh sestankih ugotovljeno, mora to podjetje predložiti indice, ki lahko dokažejo, da je bilo njegovo sodelovanje na omenjenih sestankih brez kakršnega koli protikonkurenčnega cilja, tako da izkaže, da je svojim konkurentom navedlo, da je na teh sestankih sodelovalo z drugačnim pristopom od njihovih.

Glede na to je posledica tihega odobravanja nezakonite pobude brez javnega zavračanja njene vsebine ali brez njene prijave upravnim organom spodbujanje nadaljevanja kršitve in otežuje njeno odkritje. Ta soudeležba je opustitveni način udeležbe pri kršitvi, ki je torej taka, da na podlagi nje v okviru enotnega sporazuma nastane odgovornost podjetja.

Še več, okoliščina, da podjetje ne upošteva sklepov sestanka, katerega cilj je protikonkurenčen, ni taka, da ga razbremeni odgovornosti sodelovanja v kartelu, razen če javno ne zavrne tega, kar je bilo dogovorjeno na sestanku.

(Glej točke od 142 do 144.)

6. Za uporabo člena 85(1) Pogodbe (postal člen 81(1) ES) zadošča, da je cilj sporazuma preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence, neodvisno od njegovih konkretnih posledic. Posledično je, v primeru sporazumov, ki so nastali na sestankih podjetij, ki si konkurirajo, podana kršitev te določbe, če imajo ti sestanki takšen cilj in nameravajo tako umetno organizirati delovanje trga. V tem primeru je odgovornost podjetja, opredeljenega v glavni točki kršitve, veljavno ugotovljena, če je sodelovalo na teh sestankih, pri čemer je poznalo njihov cilj, pa čeprav potem ni izvajalo katerega od ukrepov, dogovorjenih na njih.

Okoliščine, in sicer udeležba prevladujočih ali izrazito močnih podjetij v kartelu, ki lahko sprejmejo retorzijske ukrepe proti drugim, očitno manj močnim udeležencem, v primeru, da ti ne bi javno zavračali vsebine sestankov, katerih cilj je protikonkurenčen, bolj ali manj redna prisotnost podjetja na teh sestankih in bolj ali manj popolno izvajanje dogovorjenih ukrepov ne vplivajo na obstoj njegove odgovornosti, ampak na njeno razsežnost in torej na raven sankcije.

(Glej točki 145 in 150.)

7. To, da se stranki dopusti, da pred Sodiščem prvič navede razlog, ki ga ni navedla pred Sodiščem prve stopnje, bi pomenilo, da ji je dovoljeno Sodišču, katerega pristojnost na področju pritožbe je omejena, predložiti spor, ki je obsežnejši od tistega, ki ga je moralo obravnavati Sodišče prve stopnje. V okviru pritožbe je pristojnost Sodišča torej omejena na preizkus presoje razlogov Sodišča prve stopnje, ki so bili pred njim obravnavani.

(Glej točko 165.)

8. Dejstvo, da je Komisija v preteklosti pri globah uporabljala določene višine za določene vrste kršitev, slednji ne more odvzeti možnosti, da to višino zviša v okviru omejitev, navedenih v Uredbi št. 17, če je to potrebno za to, da bi se zagotovilo izvajanje skupnostne politike konkurence, temveč nasprotno, učinkovita uporaba skupnostnih pravil konkurence zahteva, da lahko Komisija višino glob kadar koli prilagodi potrebam te politike.

Nadzorstvena naloga, ki jo Komisiji dajeta člena 85(1) in 86 Pogodbe (postala člena 81(1) ES in 82 ES), ne zajema samo naloge preiskovanja in preganjanja posameznih kršitev, temveč zajema ravno tako nalogo zasledovanja splošne politike, katere namen je, da se na področju konkurence uporabljajo načela, ki jih določa Pogodba, in da se v to usmeri ravnanje podjetij.

(Glej točke 169, 170 in 227.)

9. Gospodarski subjekti ne morejo imeti upravičenih pričakovanj do ohranjanja obstoječega položaja, ki ga lahko Komisija spremeni v okviru svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. To načelo se očitno uporablja v okviru politike konkurence, za katero je značilno široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku Komisije, zlasti glede določitve višine glob.

Podjetja, ki so v upravnem postopku, v katerem je lahko naložena globa, torej ne morejo pridobiti upravičenih pričakovanj, da Komisija ne bo presegla višine glob, ki jo je prej uporabljala. Iz tega sledi, da upravičenih pričakovanj tudi ni mogoče opreti na metodo izračuna glob.

Poleg tega se upravičena pričakovanja, ki jih lahko subjekti izvedejo iz obvestila o ugodni obravnavi, omejujejo na zagotavljanje tega, da so lahko upravičeni do določenega odstotka znižanja, vendar se to ne nanaša na metodo izračuna glob niti a fortiori na določeno višino globe, ki se lahko izračuna v trenutku, ko se subjekt odloči, da izvrši svojo namero, da sodeluje s Komisijo.

(Glej točke od 171 do 173, 187, 188 in 228.)

10. Iz tega izhaja, tako kot je Sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da samo dejstvo, da je Komisija v svoji prejšnji praksi odločanja dodelila določene stopnje zmanjšanja za določeno ravnanje, ne pomeni, da je enako proporcionalno znižanje dolžna dodeliti pri presoji podobnega ravnanja v okviru poznejšega upravnega postopka.

(Glej točko 192.)

11. Načelo prepovedi retroaktivnosti kazenskih zakonov iz člena 7 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic je kot temeljna pravica splošno načelo prava Skupnosti, katerega spoštovanje je obvezno, ko se globe naložijo zaradi kršitve pravil konkurence, in zahteva, da so izrečene sankcije v skladu s tistimi, ki so bile določene, ko je bila kršitev storjena.

Izraz „pravo“ v smislu omenjenega člena 7(1) ustreza izrazu „zakon“, uporabljenem v drugih določbah prej navedene konvencije, in zajema tako pravo, ki izhaja iz zakonodaje, kot tudi pravo, ki izhaja iz sodne prakse. Čeprav te določbe, ki predvsem določa načelo zakonitosti v kazenskem pravu ( nullum crimen, nulla poena sine lege ), ni mogoče razlagati tako, da predpisuje postopno razjasnjevanje pravil glede kazenske odgovornosti, lahko nasprotuje retroaktivni uporabi nove razlage norme, ki določa kaznivo ravnanje. To zlasti velja v primeru, da gre za razlago s strani sodne prakse, katere rezultat ni bil razumno predvidljiv, ko je bila kršitev storjena zlasti ob upoštevanju tedaj sprejete razlage s strani sodne prakse glede zadevne zakonske določbe.

Po zgledu te sodne prakse, ki zadeva nov razvoj sodne prakse, ima lahko sprememba represivne politike, v konkretnem primeru splošne politike konkurence Komisije na področju glob, zlasti če je izvedena s sprejetjem pravil ravnanja, kot so Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ki jih je sprejela Komisija, posledice pri načelu prepovedi retroaktivnosti. Zlasti ob upoštevanju pravnih učinkov in splošne veljavnosti takih pravil ravnanja, kot je bilo to navedeno v točki 211 te sodbe, so ta načeloma namreč zajeta z izrazom „pravica“ v smislu člena 7(1) prej navedene konvencije.

Zaradi nadzora spoštovanja načela prepovedi retroaktivnosti je treba preveriti, ali je bila obravnavana sprememba razumno predvidljiva, ko so bile zadevne kršitve storjene. Glede tega je obseg izraza predvidljivost pretežno odvisen od vsebine besedila, ki ga zadeva, področja, ki ga pokriva, ter od števila in statusa njegovih naslovnikov. Predvidljivost zakona ne nasprotuje temu, da bi bila zadevna oseba prisiljena poseči po pojasnjevalnih nasvetih, da bi v okoliščinah zadeve razumno ocenila posledice, ki lahko nastanejo zaradi določenega dejanja. To zlasti velja za strokovnjake, ki so navajeni, da morajo dokazovati visoko skrbnost pri opravljanju svoje dejavnosti. Od njih je mogoče tudi pričakovati, da posebej pazijo na to, da ocenijo tveganja, ki jih ta prinaša.

Iz dejstva, da učinkovita uporaba skupnostnih pravil konkurence zahteva, da lahko Komisija višino glob v okviru omejitev, navedenih v Uredbi št. 17, kadar koli prilagodi potrebam te politike in da lahko ta institucija zato zviša višino glob glede na tisto višino, ki jo je uporabljala v preteklosti, ne samo tako, da zviša višino glob, ko nalaga globe v posameznih odločbah, ampak tudi tako, da zvišanje izvede z uporabo pravil ravnanja, ki so splošno veljavna, kot so smernice, izhaja, da so bile slednje in predvsem nova metoda izračuna kazni, ki jo prinašajo, ob predpostavki, da ta poostri naložene globe, za podjetja, razumno predvidljive takrat, ko so bile zadevne kršitve storjene pred njihovim sprejetjem.

(Glej točke 202, od 216 do 219, od 222 do 224 in od 227 do 231.)

12. S sprejetjem pravil ravnanja, ki imajo učinke tudi navzven, kot je primer smernic, ki zadevajo gospodarske subjekte, in s tem, da z njihovo objavo razglasi, da jih bo v bodoče uporabljala v primerih, na katere se nanašajo, se zadevna institucija sama omejuje pri izvrševanju svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku in od teh pravil ne more odstopiti, ne da bi bila, glede na okoliščine primera, sankcionirana na podlagi kršitve splošnih pravnih načel, kot sta enako obravnavanje in varstvo zaupanja v pravo. Zato ni mogoče izključiti, da so taka pravila ravnanja pod določenimi pogoji in glede na njihovo vsebino splošno veljavna in lahko imajo pravne učinke.

Čeprav Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ, ki jih je sprejela Komisija, niso pravna podlaga za odločbo, s katero je gospodarskemu subjektu naložena globa, saj slednja temelji na členih 3 in 15(2) Uredbe št. 17, pa na splošno in abstraktno določajo metodologijo, ki si jo je Komisija določila za potrebe določitve višine glob, naloženih s to odločbo, in posledično podjetjem zagotavljajo pravno varnost.

(Glej točke od 210 do 213.)

13. Težo kršitve je treba ugotoviti ob upoštevanju velikega števila dejavnikov, kot so okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračilen učinek glob, in to ne da bi bil narejen zavezujoč in dokončen seznam meril, ki jih je treba obvezno upoštevati.

Med dejavniki, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitev, so ravnanje vsakega izmed podjetij, vloga, ki jo ima vsako izmed podjetij pri izvajanju usklajenih ravnanj, korist, ki so jo lahko podjetja imela od teh ravnanj, njihova velikost in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za cilje Skupnosti.

Iz tega po eni strani sledi, da je zaradi določanja zneska globe dovoljeno v enaki meri upoštevati tako skupni promet podjetja, ki je, čeprav približen ali nepopoln, kazalec njegove velikosti in njegove gospodarske moči, ter del tega prometa, ki zadeva blago, ki je predmet kršitve, in ki torej lahko pokaže na njen obseg. Iz tega po drugi strani izhaja, da niti enemu niti drugemu izmed teh prometov glede na druge elemente presoje ni treba pripisati nesorazmernega pomena in da zato določitev ustrezne globe ne more biti zgolj rezultat izračuna na temelju skupnega prometa. To zlasti velja, ko je zadevno blago le majhen delež tega prometa.

(Glej točke od 241 do 243, 257, 292 in 312.)

14. Cilj nadzora Sodišča v pritožbi je, prvič, preučiti, kako pravno pravilno je Sodišče prve stopnje za presojo teže določenega ravnanja v smislu členov 85 Pogodbe (postal člen 81 ES) in 15 Uredbe št. 17 upoštevalo vse bistvene dejavnike, in drugič, preveriti, ali je Sodišče prve stopnje pravno zadostno odgovorilo na vse trditve tožeče stranke glede razveljavitve ali zmanjšanja globe.

Po drugi strani pa Sodišče, ki v okviru pritožbe odloča o pravnih vprašanjih, zaradi razlogov pravičnosti, ni tisto, ki s svojo presojo nadomesti presojo Sodišča prve stopnje, ki pri izvajanju svoje neomejene pristojnosti odloča o višini glob, naloženih podjetjem zaradi njihove kršitve prava Skupnosti.

(Glej točke 244, 245 in 303.)

15. Komisija je s tem, da je v svojih smernicah razglasila metodo, ki jo je nameravala uporabiti za izračun glob, naloženih ob uporabi člena 15(2) Uredbe št. 17, ostala v pravnem okviru, ki ga določa ta določba, in ni v ničemer presegla okvirov pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ki ji ga je dal normodajalec.

Čeprav ta metoda odstopa od prejšnje prakse Komisije, ki je dajala večji pomen prometu sankcioniranih podjetij, pa ni v ničemer v nasprotju z določbo navedenega člena, kot ga razlaga sodna praksa, ki nikakor ne nalaga, da se globe izračunajo iz zneskov, ki temeljijo na prometu zadevnih podjetij. Nasprotno, s tem da pri presoji teže kršitve predvideva upoštevanje veliko elementov, med katerimi so zlasti koristi, pridobljene s kršitvijo, ali potreba po zagotavljanju odvračilnega učinka glob, pri čemer nikakor ne izključuje upoštevanja prometa, in torej z uvedbo elementov fleksibilnosti, ta metoda Komisiji omogoča, da svoje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku izvršuje v popolni skladnosti s to določbo.

(Glej točke 252, 254, 258, 260, 261 in 267.)

16. Zgornjo omejitev zneska globe iz člena 15(2) Uredbe št. 17 je treba razumeti tako, da globa, ki je na koncu naložena podjetju, ne sme preseči te omejitve. Ta določba torej Komisiji ne prepoveduje, da se pri svojem izračunu sklicuje na vmesni znesek, ki presega to omejitev. Ravno tako ne nasprotuje temu, da se vmesno izračunavanje, ki upošteva težo in trajanje kršitve, opravi pri znesku, ki to omejitev presega. Če se izkaže, da je treba v skladu z izračunom končni znesek globe zmanjšati za znesek, ki presega omenjeno zgornjo omejitev, je dejstvo, da se določeni dejavniki, kot sta teža in trajanje kršitev, dejansko ne pokažejo v znesku naložene globe, zgolj posledica uporabe te zgornje omejitve pri končnem znesku.

Omenjena zgornja omejitev zasleduje to, da se izogne nalaganju glob, za katere je predvidljivo, da jih podjetja, ob upoštevanju njihove velikosti, take kot jo, čeprav približno in nepopolno, določa njihov promet, ne bodo mogla plačati. Gre torej za omejitev, ki se enotno uporablja za vsa podjetja in je predpisana glede na velikost vsakega od njih z namenom, da bi se izognilo čezmernim in nesorazmernim globam. Ta omejitev ima tako namen, ki je drugačen in neodvisen od namena meril teže in trajanja kršitve. Edina možna posledica te omejitve je to, da je znesek globe, izračunan na podlagi meril, zmanjšan na najvišjo dovoljeno višino. Njena uporaba pomeni, da zadevno podjetje ne plača globe, ki bi jo bilo načeloma dolžno plačati na podlagi presoje, oprte na omenjena merila.

(Glej točke od 277 do 283 in 323.)

17. Komisija pri določanju višine kazni ni dolžna upoštevati slabega finančnega stanja podjetij, ker bi priznanje take obveznosti pomenilo neupravičeno konkurenčno prednost podjetjem, ki so najmanj prilagojena na pogoje trga.

(Glej točko 327.)

18. Komisija ima pooblastilo za presojo, da podatki, ki jih je predložilo podjetje, in lahko načeloma spadajo med situacije, ki dopuščajo zmanjšanje zneska globe na podlagi poglavja D, točka 2, obvestila o ugodni obravnavi, ne morejo nujno privesti do tega, da bi temu podjetju na podlagi tega obvestila priznala znižanje.

Poleg tega je znižanje na podlagi obvestila o ugodni obravnavi mogoče utemeljiti samo takrat, kadar bi se lahko predloženi podatki in, bolj na splošno, ravnanje zadevnega podjetja v tem pogledu šteli za dokaz njegovega resničnega sodelovanja. Iz samega izraza sodelovanje, kot je naveden v besedilu obvestila o sodelovanju in zlasti v uvodu poglavja D, točka 1, tega obvestila, jasno izhaja, da je mogoče znižanje na podlagi omenjenega obvestila dodeliti samo v primeru, ko obnašanje zadevnega podjetja priča o taki vrsti sodelovanja.

Zato se podjetje, ki je posredovalo nepopolne in delno netočne podatke, ne more sklicevati na tako ravnanje.

(Glej točke od 393 do 397.)

19. Komisija, pod pogojem, da v uradnem obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah navede, da bo preučila, ali je treba zadevnim podjetjem naložiti globe, in da poda glavne pravne in dejanske elemente, zaradi katerih je lahko naložena globa, kot sta teža in trajanje domnevne kršitve ter dejstvo, da je kršitev storjena „naklepno ali malomarno“, izpolni svojo obveznost spoštovanja pravice omenjenih podjetij, da se izjavijo. S tem jim namreč da potrebne elemente za obrambo ne samo proti ugotovitvi kršitve, ampak tudi proti naložitvi globe.

Vendar bi podajanje namigov glede višine predvidenih glob, vse dokler podjetja ne morejo podati svojih pripomb glede očitkov proti njim, povzročilo neprimerno pričakovanje odločbe Komisije.

Ravno tako Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah ni dolžna označiti možnosti morebitne spremembe svoje politike višine glob, možnosti, ki je odvisna od splošnih nazorov politike konkurence, ki nimajo neposredne zveze s posebnimi okoliščinami obravnavanih zadev.

(Glej točke 428, 434 in 435.)

20. Vprašanje obsega obveznosti obrazložitve je pravno vprašanje, ki ga Sodišče nadzira v okviru pritožbe, ker mora nadzor nad zakonitostjo odločbe, ki se izvaja, v tem okviru obvezno upoštevati dejstva, na katera se je Sodišče prve stopnje oprlo, da je ugotovilo, ali je obrazložitev zadostna oziroma nezadostna.

(Glej točko 453.)

21. Namen obveznosti obrazložitve posamezne odločbe je, da lahko Sodišče izvršuje svoj nadzor nad zakonitostjo in da zadevni osebi posreduje zadostno informacijo o tem, ali je odločba dobro utemeljena oziroma ali je pri njej morebiti podana kršitev, ki dopušča njeno izpodbijanje.

Obrazložitev mora biti torej načeloma sporočena zadevni osebi istočasno kot odločba, ki škoduje njenim interesom. Pomanjkanja obrazložitve ni mogoče odpraviti tako, da zadevna oseba spozna razloge odločbe med postopkom pred Sodiščem.

(Glej točki 462 in 463.)