This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62002CJ0065
Povzetek sodbe
Povzetek sodbe
1. Pravo Skupnosti – Načela – Varstvo upravičenih pričakovanj – Zavrnitev varstva storilcu očitne kršitve veljavne zakonodaje
2. ESPJ – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitev – Upravni postopek – Zahteva za informacije – Pravice do obrambe – Pravica do zavrnitve odgovora, ki bi lahko vseboval priznanje kršitve
(Pogodba ESPJ, člen 36, prvi odstavek)
3. ESPJ – Omejevalni sporazumi – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali zmanjšanje globe v zameno za sodelovanje obtoženega podjetja – Večje zmanjšanje v primeru priznanja kršitve – Kršitev pravice do obrambe in zlasti pravice do zavrnitve odgovora, ki bi lahko vseboval priznanje kršitve – Neobstoj
(Pogodba ESPJ, člen 65(5); Obvestilo Komisije 96/C 207/04, točka D)
4. ESPJ – Omejevalni sporazumi – Globe – Kršitev, ki jo je storila hčerinska družba — Merila, ki jih je treba upoštevati za določitev pravne osebe, ki ji je treba naložiti globo
(Pogodba ESPJ, člen 65(5))
5. ESPJ – Omejevalni sporazumi – Prepoved – Kršitev – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Obvezna vsebina
(Pogodba ESPJ, člena 36, prvi odstavek, in 65)
1. Oseba, ki je očitno kršila veljavno zakonodajo, ne more uveljavljati načela varstva upravičenih pričakovanj. Zato podjetje, ki namenoma protikonkurenčno ravna, nima pravice uveljavljati kršitve tega načela iz razloga, da naj ga Komisija ne bi jasno obvestila, da je njegovo ravnanje pomenilo kršitev.
(Glej točko 41.)
2. Čeprav ima Komisija v okviru postopka, na podlagi katerega se skuša dokazati obstoj kršitve pravil o konkurenci, pravico naložiti podjetju, naj ji posreduje vse potrebne podatke o dejstvih, s katerimi se ta institucija lahko seznani, pa mu ne more naložiti, naj ji posreduje odgovore, s katerimi bi bilo prisiljeno priznati obstoj kršitve, ki jo mora dokazati Komisija.
(Glej točki 48 in 49.)
3. Čeprav Komisija ne sme prisiliti podjetja, da prizna svoje sodelovanje pri kršitvi s področja konkurence, ji to ne preprečuje, da pri določitvi zneska globe upošteva pomoč zadevnega podjetja, da bi lažje ugotovila obstoj kršitve, in zlasti okoliščino, da je podjetje priznalo svoje sodelovanje pri kršitvi. Podjetju, ki ji je tako pomagalo, lahko odobri znatno znižanje njegove globe in odobri bistveno nižje znižanje drugemu podjetju, ki se je zadovoljilo s tem, da ni zanikalo glavnih dejanskih navedb, na katere je Komisija oprla svoje očitke.
Priznanje očitane kršitve zadevnega podjetja je izključno prostovoljno. Podjetje nikakor ni prisiljeno k priznanju omejevalnega sporazuma. Zato je treba šteti, da to, da Komisija upošteva stopnjo sodelovanja med njo in zadevnim podjetjem, vključno s priznanjem kršitve, da bi se določil nižji znesek globe, ne krši pravice do obrambe.
Obvestilo o sodelovanju in zlasti njegovo točko D je treba razumeti tako, da vrsta sodelovanja zadevnega podjetja, ki lahko pripelje do znižanja globe, ni omejena na priznanje narave dejstev, ampak zajema priznanje sodelovanja pri kršitvi.
(Glej točke od 50 do 54.)
4. Določitev odgovornosti podjetja za kršitev pravil o konkurenci je odvisna od vprašanja, ali je to podjetje delovalo samostojno ali pa je le sledilo navodilom svoje nadrejene družbe. V takem primeru se protikonkurenčno ravnanje podjetja lahko pripiše njegovi nadrejeni družbi.
Nasprotno pa, kadar so podjetja v skupini, ki sodeluje pri omejevalnem sporazumu, delovala samostojno, lahko Komisija vsakemu izmed njih naloži globo tako, da kot izhodišče uporabi pavšalni znesek.
(Glej točki 66 in 67.)
5. Spoštovanje pravice do obrambe v vseh postopkih, ki lahko pripeljejo do sankcij, je temeljno načelo, ki ga zagotavlja člen 36, prvi odstavek, Pogodbe ESPJ. Dejansko spoštovanje tega načela zahteva, da se zadevnemu podjetju omogoči, da od upravnega postopka dalje ustrezno predstavi svoje stališče glede resničnosti in relevantnosti zatrjevanih dejstev in okoliščin ter v zvezi z listinami, na katere se je Komisija oprla v utemeljitvi svojih trditev. Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah mora zaradi svojega pomena natančno in nedvoumno določiti pravno osebo, kateri se lahko naložijo globe, in mora biti na to osebo naslovljeno.
(Glej točko 92.)