Keywords
Summary

Keywords

1. Pridružitev čezmorskih držav in ozemelj – Zaščitni ukrepi – Pogoji za sprejetje – Diskrecijska pravica institucij Skupnosti – Sodni nadzor – Omejitve

(Sklep Sveta 91/482, člen 109)

2. Pridružitev čezmorskih držav in ozemelj – Zaščitni ukrepi glede uvoza iz čezmorskih držav in ozemelj – Pogoji za sprejetje – Težave zaradi uporabe Sklepa 91/482 – Položaji, ki zahtevajo dokaz vzročne zveze

(Sklep Sveta 91/482, člen 109(1))

3. Pridružitev čezmorskih držav in ozemelj – Zaščitni ukrepi glede uvoza proizvodov sektorja sladkorja s kumulacijo porekla v ES/ČDO iz čezmorskih držav in ozemelj – Pogoji za sprejetje – Težave, zaradi katerih lahko pride do večjih izgub pri zagotovljenem prihodku za proizvajalce Skupnosti – Očitna napaka Komisije pri presoji – Neobstoj

(Uredba Komisije št. 465/2000)

4. Pridružitev čezmorskih držav in ozemelj – Zaščitni ukrepi glede uvoza iz čezmorskih držav in ozemelj – Zaščitni ukrepi, ki ne izpodkopavajo preferenčnega statusa proizvodov iz teh držav – Izjemnost in začasnost teh ukrepov

(Sklep Sveta 91/482, člen 109(1))

5. Pridružitev čezmorskih držav in ozemelj – Zaščitni ukrepi glede uvoza proizvodov sektorja sladkorja s kumulacijo porekla v ES/ČDO iz čezmorskih držav in ozemelj – Načelo sorazmernosti – Sodni nadzor – Omejitve

(Uredba Komisije št. 465/2000)

6. Pridružitev čezmorskih držav in ozemelj – Zaščitni ukrepi glede uvoza proizvodov sladkorja s kumulacijo porekla v ES/ČDO iz čezmorskih držav in ozemelj – Določitev visoke varščine za uvoz sladkorja s tem poreklom v Skupnost – Varščina, ki dejansko zainteresiranim podjetjem ne odvzame možnosti, da sladkor izvozijo v Skupnost

(Uredba Komisije št. 465/2000)

7. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Uredba o zaščitnih ukrepih za uvoz proizvodov sektorja sladkorja s kumulacijo porekla v ES/ČDO iz čezmorskih držav in ozemelj

(člen 253 ES; Uredba Komisije št. 465/2000)

Summary

1. Institucije Skupnosti imajo za uporabo člena 109 Sklepa 91/482 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski gospodarski skupnosti na voljo široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, na podlagi katerega lahko sprejmejo ali potrdijo zaščitne ukrepe, če so izpolnjeni pogoji. V teh okoliščinah se mora sodišče Skupnosti omejiti na presojo, ali izvajanje pooblastila ni obremenjeno z očitno napako oziroma zlorabo pooblastila, in še, ali institucije Skupnosti niso očitno prestopile meja svojega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. Ta omejitev obsega nadzora sodišča Skupnosti je obvezna predvsem takrat, ko so institucije Skupnosti zadolžene za izbiro med različnimi interesi in za odločanje med možnostmi v okviru političnih izbir iz njihove lastne pristojnosti.

(Glej točke od 53 do 55.)

2. V prvem primeru iz člena 109(1) Sklepa 91/482 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski gospodarski skupnosti (ČDO), ki dopušča sprejetje zaščitnih ukrepov, če uporaba tega sklepa povzroči hujše motnje v kateri od gospodarskih panog Skupnosti ali ene ali več držav članic ali če je ogrožena njihova finančna stabilnost, mora biti dokazana vzročna zveza, ker mora biti predmet zaščitnih ukrepov odstranitev ali ublažitev nastalih težav v obravnavanem sektorju. V drugem primeru iz tega odstavka, v skladu s katerim Komisija lahko sprejme zaščitne ukrepe, če pride do težav, ki lahko povzročijo poslabšanje v sektorju, v katerem deluje Skupnost, ali v regiji Skupnosti, pa se ne zahteva, da morajo težave, zaradi katerih je upravičena uvedba zaščitnega ukrepa, izhajati iz uporabe sklepa ČDO.

(Glej točko 56.)

3. Komisija ni storila očitne napake pri presoji, s tem da je sprejetje Uredbe št. 465/2000 o zaščitnih ukrepih za uvoz proizvodov sektorja sladkorja s kumulacijo porekla v ES/ČDO iz čezmorskih držav in ozemelj upravičila z zatrjevanjem, da sporni uvoz pomeni tveganje za večje izgube zagotovljenega prihodka za proizvajalce sladkorja v Skupnosti.

Najprej je namreč očitno, da poslabšanje oziroma grožnja o poslabšanju skupne ureditve trga lahko povzroči potrebo po znižanju proizvodnih kvot in tako neposredno vpliva na prihodek proizvajalcev Skupnosti. Dalje izvozna nadomestila v velikem delu financirajo proizvajalci Skupnosti s prispevki za proizvodnjo, ki jih vsako leto določi Komisija. Ta institucija pa je lahko upravičeno štela, da zadevni uvoz grozi, da bi prišlo do povečanje količin subvencioniranega izvoza in povečanja dajatve za proizvodnjo v breme proizvajalcev Skupnosti sladkorja. Končno tudi domneva, da bi nekateri proizvajalci lahko ustvarili velike dobičke s prodajo sladkorja C gospodarskim subjektom iz ČDO, tako da bi uporabljali cene, ki so veliko višje od cen na svetovnem trgu, ne povzroči dvoma o presoji Komisije, po kateri sporni uvoz pomeni tveganje za motnje v sektorju sladkorja in bi lahko povzročil povečanje zneska izvoznih subvencij oziroma zmanjšanje proizvodnih kvot.

(Glej točke od 77 do 81.)

4. Sklep 91/482 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski gospodarski skupnosti (ČDO) jasno določa možnost Komisije, da v razmerah, na katere se nanaša, sprejme zaščitne ukrepe. Dejstvo, da je Komisija sprejela tak ukrep glede določenih proizvodov s poreklom iz ČDO, ne more vzbuditi dvoma o preferencialnem statusu, ki ga imajo na podlagi člena 101(1) tega sklepa proizvodi s poreklom v teh državah, saj je zaščitni ukrep izjemen in začasen.

(Glej točko 97.)

5. Kar zadeva sodni nadzor spoštovanja načela sorazmernosti, na veljavnost takega ukrepa glede na široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, ki ga ima predvsem Komisija na področju zaščitnih ukrepov, vpliva le očitna neprimernost na tem področju sprejetega ukrepa v primerjavi s ciljem, ki ga ima pristojna institucija.

Glede Uredbe št. 465/2000 o zaščitnih ukrepih za uvoz proizvodov sektorja sladkorja s kumulacijo porekla v ES/ČDO Sodišču ni treba preverjati, ali je določba, ki jo je sprejela Komisija, edini ali najboljši ukrep, ki ga je bilo mogoče sprejeti, pač pa le, ali je bil očitno neprimeren. Tožeča stranka pa ni predložila dokaza, da je bila omejitev na 3340 ton sladkorja s kumulacijo porekla v ES/ČDO, ki bi ga bilo mogoče prostega carinskih dajatev uvoziti v Skupnost v obdobju, za katero je veljala ta uredba, očitno neprimerna za uresničitev zastavljenega cilja.

(Glej točke od 103 do 106.)

6. V okviru Uredbe št. 465/2000 o zaščitnih ukrepih za uvoz proizvodov sektorja sladkorja s kumulacijo porekla v ES/ČDO je bil cilj – ki mu je Komisija sledila, s tem da je za uvoz tega sladkorja določila varščino v višjem znesku – izogniti se špekulativnemu vedenju. Taka varščina podjetij, ki so se resnično zanimala za možnost izvoza sladkorja v Skupnost, ne bi prikrajšala. Čeprav se mora znesek varščine zagotovo plačati za pridobitev uvoznega potrdila, se ta podjetju povrne, če se uvoz izvede.

(Glej točki 108 in 109.)

7. Obrazložitev, ki se zahteva v členu 253 ES, mora biti prirejena obravnavanemu aktu in razlogovanje, ki mu je institucija, avtorica akta, sledila, mora biti izraženo jasno in nedvoumno, tako da se stranke lahko seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa in da lahko sodišča Skupnosti izvajajo svoj nadzor. Ne zahteva pa se, da mora obrazložitev pojasniti vse upoštevne dejanske in pravne elemente v ukrepu, kjer je treba vprašanje, ali je obrazložitev posameznega akta v skladu z zahtevami iz tega člena, presoditi ne samo glede na njegovo besedilo, pač pa tudi glede na njegov kontekst ter na celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje.

Uredba št. 465/2000 o zaščitnih ukrepih za uvoz proizvodov sektorja sladkorja s kumulacijo porekla v ES/ČDO izpolnjuje te pogoje. V preambuli te uredbe je namreč Komisija obrazložila težave, ki so se pojavile na trgu sladkorja v Skupnosti, in razloge, zakaj lahko te težave povzročijo poslabšanje delovanja skupne ureditve trga in imajo škodljive posledice za Skupnostne proizvajalce, predvsem zaradi resne grožnje, da bo treba znižati proizvodne kvote, ter navedla razloge, zakaj je določila sporne kvote.

(Glej točki 124 in 125.)