Življenjski pogoji prosilcev za azil – pravila EU

 

POVZETEK:

Direktiva 2013/33/EU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Direktiva določa pravila Evropske unije (EU) o življenjskih pogojih (ali pogojih „sprejema“) prosilcev za mednarodno zaščito* (prosilci za azil ali ljudje, ki prosijo za subsidiarno zaščito*), ki čakajo na obravnavo svoje vloge. Ta pravila naj bi preprečila, da bi se ljudje odpravili v druge države zaradi razlik v življenjskih pogojih.
• Cilj Direktive je, da se zagotovi dostojen življenjski standard za vse prosilce za azil v EU in poskrbi, da so njihove človekove pravice spoštovane.

KLJUČNE TOČKE

Koga zadeva?

Direktiva velja za prosilce za mednarodno zaščito in njihove družine, vključno z:

• zakonci in neporočenimi partnerji,
• njihovimi otroki, mlajšimi od 18 let,
• drugimi družinskimi člani (npr. prosilčevo mamo ali očetom, če je prosilec mlajši od 18 let).

Standardni pogoji za sprejem v EU

Cilj direktive je harmonizacija pogojev za sprejem v celotni EU. Ti pogoji vključujejo:

• dostop do nastanitve,
• hrano, obleko,
• finančno pomoč,
• dostojen življenjski standard in
• zdravniško in psihološko zdravljenje.

Druga jamstva

Poleg osnovnih pogojev za sprejem morajo države EU zagotoviti, da imajo prosilci dostop do:

• zaposlitvenega trga v devetih mesecih,
• izobraževanja za otroke, mlajše od 18 let.

Ranljive osebe

• Za oceno potreb ranljivih oseb (otrok, invalidov ali žrtev zlorab) je treba izdelati posamično presojo.
• Posebna pravila veljajo za otroke, otroke brez spremstva in žrtve mučenja in nasilja.
• Ranljivi prosilci za azil morajo imeti dostop do psihološkega zdravljenja.
• Kadar za azil zaprosi otrok brez spremstva, mu je treba določiti usposobljenega zastopnika, da mu pomaga. Prednostna skrb so vedno največje koristi otroka in enotnost družine.

Pridržanje prosilcev za azil

Prosilcev se ne sme pridržati zgolj zato, ker prosijo za mednarodno zaščito. Pridržanje mora biti zadnja možnost, o kateri se odloča na podlagi posameznega primera.

Da bi preprečili samovoljno pridržanje, je bil sprejet podroben seznam razlogov za pridržanje.

Direktiva tudi:

• omejuje obdobje pridržanja,
• omejuje pridržanje ranljivih oseb, zlasti otrok,
• nudi pravna jamstva (npr. dostop do brezplačne pravne pomoči, pisne informacije v primeru pritožbe zoper ukrep za pridržanje),
• uvaja posebne pogoje za sprejem za ustanove za pridržanje, kot sta dostop do površin na prostem in komunikacija z odvetniki, nevladnimi organizacijami in družinskimi člani.

Direktiva 2013/33/EU razveljavlja Direktivo 2003/9/ES z učinkom od 21. julija 2015.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 19. julija 2013. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 21. julija 2015.

OZADJE

EU si prizadeva za oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS). Od leta 2013 je sprejela več novih pravnih dokumentov, da bi izboljšala delovanje CEAS.

Po izbruhu COVID-19 in uvedbi ukrepov za spopadanje z vplivi krize je Evropska komisija sprejela: Sporočilo Komisije COVID-19: Smernice za izvajanje zadevnih določb EU na področju azila in vračanja ter za preselitve

* KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96–116).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (UL L 31, 6.2.2003, str. 18–25).

Zadnja posodobitev 25.05.2020