Ohranitev staležev izrazito selivskih vrst

 

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 520/2007 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev nekaterih staležev izrazito selivskih vrst

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Njen namen je zaščititi in ohraniti nekatere staleže izrazito selivskih morskih vrst (in prilove) z določitvijo tehničnih ukrepov za urejanje njihovega ulova in iztovarjanja.

KLJUČNE TOČKE

Izrazito selivske vrste so opredeljene kot:

• tuni:
  • beli tun,
  • navadni tun,
  • veleoki tun,
  • črtasti tun,
  • palamida,
  • rumenoplavuti tun,
  • črnoplavuti tun,
  • pegasti tun,
  • južni modroplavuti tun,
  • trupci;
• kostanjevke;
• jadrovnice;
• pahljačaste mečarice;
• mečarica;
• paščuke;
• delfinka, navadna delfinka;
• morski psi;
• kiti in delfini (kiti in pliskavice).

Atlantski ocean

Podmerne ribe

Tropske tune in mečarice, manjše od priporočil Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), je treba nemudoma vrniti v morje. Sprostitev v prodajo ali trženje podmernih rib teh vrst, ki izvirajo iz držav zunaj EU in so ulovljene v Atlantiku, je prepovedana.

Omejitve ribiških plovil in opreme

V nekaterih tropskih vodah je v novembru prepovedan ribolov veleokega tuna z zapornimi plavaricami ali plovili za ribolov na tuna z ribiško palico, pri čemer je to območje opredeljeno kot:

• južna meja: 0° zemljepisne širine;
• severna meja: 5° zemljepisne širine;
• zahodna meja: 20° zemljepisne dolžine;
• vzhodna meja: 10° zemljepisne dolžine.

V nekaterih portugalskih vodah je prav tako prepovedano loviti ali hraniti na krovu kakršno koli količino črtastega, veleokega ali rumenoplavutega tuna, ujetega z zapornimi plavaricami* v določenih opredeljenih portugalskih vodah.

Število ribiških plovil

Svet določa, da dovoljeno število in skupna zmogljivost v bruto tonaži (GT) ribiških plovil EU, daljših od 24 metrov, ki kot ciljno vrsto lovijo veleokega tuna v Atlantskem oceanu in sosednjih morjih (kot je določeno v členu 1 Konvencije ICCAT), temelji na podlagi povprečnega števila plovil med letoma 1991 in 1992 ter na podlagi omejitve števila plovil EU, ki so lovila veleokega tuna v letu 2005, priglašenih ICCAT 30. junija 2005.

Svet prav tako določi število plovil, ki kot ciljno vrsto lovijo severnoatlantskega belega tuna, na podlagi njihovega povprečnega števila v obdobju od leta 1993 do 1995.

Vsako leto pred 15. majem vsaka država članica EU obvesti Evropsko komisijo o številu (in tonaži, kadar je to primerno) zgoraj navedenih plovil, kar je treba posredovati naprej ICCAT.

Neciljne vrste

Države članice morajo spodbujati osvoboditev naključno ujetih živih morskih želv in živih morskih psov (zlasti mladičev) ter zmanjšati zavržke morskih psov z izboljšanjem selektivnosti ribolovnega orodja.

Države članice morajo prepovedati uporabo vlečnih mrež, obkroževalnih mrež, zapornih plavaric, strgač, zabodnih mrež, trislojnih mrež in parangalov za ribolov tunov in sorodnih vrst v Sredozemlju za šport in ljubiteljske namene ter zagotoviti, da ribe, ulovljene na tovrsten način, ne tržijo.

O izvajanju teh ukrepov je treba pripraviti letno poročilo.

Indijski ocean

Število ribiških plovil

Svet na podlagi številk iz leta 2003 določi število ribiških plovil EU, daljših od 24 metrov, ki imajo dovoljenje za ribolov v Indijskem oceanu.

Neciljne vrste

Države članice morajo spodbujati osvoboditev naključno ujetih živih morskih psov (zlasti mladičev) ter zmanjšati zavržke morskih psov.

Države članice si morajo po svojih najboljših močeh prizadevati za zmanjšanje vpliva ribolova na populacijo morskih želv, kar vključuje:

• omejitve uporabe zapornih plavaric, zlasti da bi se izognili kroženju morskih želv;
• takojšnjo osvoboditev naključno ujetih morskih želv;
• razvoj ustreznega orodja za zmanjšanje prilova morskih želv;
• nadzorovanje naprav za zbiranje rib*, v katere je mogoče ujeti morske želve;
• pogoje za uporabo parangalov za omejevanje prilova in umrljivosti morskih želv.

Zahodni in osrednji del Tihega ocean

Odpadki

Države članice morajo čim bolj zmanjšati količino odpadkov, zavržkov, ulova z izgubljenimi ali opuščenimi napravami, onesnaževanja z ribiških plovil, ulova neciljnih vrst rib in živali ter vpliva na povezane ali odvisne vrste, zlasti vrste, ki jim grozi izumrtje.

Morski sesalci

Obkroževanje jat ali skupin morskih sesalcev z zapornimi plavaricami je prepovedano.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 1. junija 2007.

OZADJE

EU je pogodbenica Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (glej povzetek).

• Izrazito selivske vrste (Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo),
• Regionalne organizacije za upravljanje ribištva (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 520/2007 z dne 7. maja 2007 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev nekaterih staležev izrazito selivskih vrst in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 973/2001 (UL L 123, 12.5.2007, str. 3–13).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 520/2007 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Sklep Sveta 2005/75/ES z dne 26. aprila 2004 o pristopu Skupnosti h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (UL L 32, 4. 2. 2005, str. 1–2).

Sklep Sveta 95/399/ES z dne 18. septembra 1995 o pristopu Skupnosti k Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tuna v Indijskem oceanu (UL L 236, 5. 10. 1995, str. 24).

Sporazum o ustanovitvi Komisije za tune v Indijskem oceanu (UL L 236, 5. 10. 1995, str. 25–33).

Mednarodna konvencija za ohranitev tunov v Atlantiku (UL L 162, 18. 6. 1986, str. 34–38).

Protokol o spremembi Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku (UL L 313, 4. 12. 2019, str. 3–13).

Sklep Sveta 86/238/EGS z dne 9. junija 1986 o pristopu Skupnosti k Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku, kakor je bila spremenjena s Protokolom, priloženim k Sklepni listini Konference pooblaščencev držav pogodbenic konvencije, ki je bila podpisana 10. julija 1984 v Parizu (UL L 162, 18. 6. 1986, str. 33).

Zadnja posodobitev 29.04.2021