Vzajemno priznavanje spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij

Namen okvirnega sklepa je razširiti načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb na izvrševanje kazni brez odvzema prostosti.

AKT

Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. novembra 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami

POVZETEK

Namen okvirnega sklepa je razširiti načelo vzajemnega priznavanja sodnih odločb na izvrševanje kazni brez odvzema prostosti.

KAJ JE NAMEN TEGA OKVIRNEGA SKLEPA?

Okvirni sklep določa pravila, ki jih mora upoštevati vsaka država Evropske unije (EU) v zvezi s priznavanjem sodnih odločb in nadzorstvom nad spremljevalnimi ukrepi (ki omogočajo zgodnji odpust) ter alternativnimi sankcijami (ki predstavljajo alternativo priporu), ki jih izrečejo druge države EU. Njegov cilj je:

• povečati možnosti za ponovno vključevanje obsojenih oseb v družbo z zagotavljanjem nadaljnjega spremljanja izrečenih ukrepov v državi EU, v kateri prebivajo,
• izboljšati varstvo žrtev,
• olajšati uporabo spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij, če storilec ne živi v državi izreka obsodbe.

KLJUČNE TOČKE

Spremljevalni ukrepi in alternativne sankcije

Okvirni sklep navaja številne ukrepe, ki jih mora vsaka država EU imeti možnost nadzirati (na primer potreba po poročanju izvršitvenemu organu, popravilu povzročene škode, onemogočanju obiska določenih krajev, izogibanju osebam ali predmetom, opravljanju del v korist skupnosti itd.).

Postopki, roki in razlogi za zavrnitev

Pristojni organ države izdajateljice posreduje sodbo (ali pogojno odločbo) s priloženim potrdilom državi izvršiteljici.

Država izvršiteljica se mora šestdeset dni po prejemu sodbe ali spremljevalnih ukrepov in potrdila odločiti, ali bo sodno odločbo oziroma spremljevalne ukrepe priznala in ali bo prevzela odgovornost za spremljanje njene izvršitve; okvirni sklep navaja nekaj razlogov, na podlagi katerih lahko država zavrne priznanje sodbe.

Pravo države izvršiteljice velja za nadzor in uporabo spremljevalnih ukrepov in alternativnih sankcij.

Pristojni organ države izvršiteljice:

• lahko prilagodi ukrepe, če zaradi svoje narave ali trajanja niso združljivi z nacionalno zakonodajo; mora obvestiti državo izdajateljico o vseh predlaganih prilagoditvah in zagotoviti, da bodo ukrepi čim bolj skladni s tistimi, ki jih izreče država izdajateljica,
• je odgovoren za sprejemanje nadaljnjih odločitev v zvezi z nadzorom in izvrševanjem kazni: spremembo obveznosti, podaljšanje preizkusne dobe in preklic odložitve.

Komisija je v poročilu, objavljenem leta 2014, pozvala države EU, ki tega še niso storile, naj nemudoma sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje tega okvirnega sklepa.

KDAJ SE OKVIRNI SKLEP UPORABLJA?

Okvirni sklep je bilo treba sprejeti najpozneje 6. decembra 2011.

OZADJE

Vsako leto je več deset tisoč državljanov EU ali sodno preganjanih zaradi domnevnih kaznivih dejanj ali obsojenih v drugi državi EU. Vzajemno priznavanje sodb je temelj pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v EU.

POVEZANI AKTI

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju okvirnih sklepov 2008/909/PNZ, 2008/947/PNZ in 2009/829/PNZ s strani držav članic, in sicer o vzajemnem priznavanju sodnih odločb, s katerimi so izrečene zaporne kazni ali ukrepi, ki vključujejo odvzem prostosti, o pogojnih odločbah in alternativnih sankcijah ter o nadzornih ukrepih kot alternativi začasnemu priporu (COM(2014) 57 final z dne 5. februarja 2014 - ni objavljeno v Uradnem listu)

Zadnja posodobitev 03.03.2015