Uredbi (ES) št. 2532/98 in (ES) št. 2157/1999 (ECB/1999/4) določata okvir, na podlagi katerega lahko Evropska centralna banka (ECB) naloži sankcije* v obliki glob* ali periodičnih denarnih kazni* vsem podjetjem*, ki ne izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz pravnih aktov ECB in Evropske unije (EU) na različnih področjih pristojnosti ECB.

KLJUČNE TOČKE

Omejitve glob/periodičnih denarnih kazni, ki jih ECB lahko naloži kot posledico kršitve*

Zgornja meja globe za podjetje je 500 000 EUR ali v primeru sankcij, naloženih v zvezi z nadzorniškimi nalogami ECB, dvojni znesek dobička, ki ga je podjetje pridobilo, ali izgube, ki se ji je s kršitvijo izognilo, ali 10 % njegovega skupnega letnega prometa.
Zgornja meja za periodične denarne kazni je 10.000 EUR na dan kršitve ali, v primeru sankcij, naloženih v zvezi z nadzorniškimi nalogami ECB, 5 % povprečnega dnevnega prometa na dan kršitve. Periodične denarne kazni se lahko naložijo za največ 6 mesecev od dneva obvestila o odločbi o naložitvi teh kazni.

Objava

ECB vsako odločbo, s katero se naložijo sankcije, po obvestilu objavi na svojem spletnem mestu. Objava odločitve je anonimizirana, če obstaja verjetnost, da bo:
- ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo, ki poteka;
- povzročila nesorazmerno škodo zadevnemu podjetju;
- povzročila objavo zaupnih informacij, ki bi ogrozile zakonite javne interese na področju varnosti, kot sta varnost in zaščita celovitosti eurobankovcev ali varno upravljanje kibernetskega ali operativnega tveganja za sistemsko pomembne plačilne sisteme* (glej povzetek).
Kadar je verjetno, da bodo zgornje okoliščine prenehale v razumnem roku, se lahko objava za to obdobje odloži. Vendar pa se lahko ECB v primeru objave zaupnih informacij, ki bi ogrozile legitimne javne interese na področju varnosti, odloči, da ne objavi odločitve o naložitvi sankcije, če meni, da tveganja za legitimne javne interese na področju varnosti ni mogoče zmanjšati z anonimizirano objavo zadevnih odločitev ali z odložitvijo njihove objave.
Če je v teku pritožba na Sodišče Evropske unije v zvezi z odločitvijo o naložitvi sankcije, ECB brez nepotrebnega odlašanja objavi informacije o statusu zadevne pritožbe in njenem izidu na svoji uradni spletni strani.
Objavljene informacije so na voljo vsaj pet let.

Merila, ki se upoštevajo

Pri odločanju o sankciji se ECB opira na načelo sorazmernosti in upošteva:

dobro vero in odprtost zadevnega podjetja ter njegovo stopnjo skrbnosti in sodelovanja ali, nasprotno, njegovo namerno zavajanje;
resnost učinka kršitve,
ponavljanje, pogostnost ali trajanje kršitve,
dobiček, ki ga podjetje pridobi s kršitvijo,
gospodarsko velikost podjetja,
morebitne predhodne sankcije, ki so jih podjetju naložili drugi pristojni organi za isto kršitev.

Postopek za ugotavljanje kršitev

Odločbo o tem, ali uvesti postopek za ugotavljanje kršitev ali ne, sprejme ECB bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi predloga, ki ga nanjo naslovi nacionalna centralna banka države članice EU, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve.
Enako odločbo lahko sprejme tudi nacionalna centralna banka države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve, in sicer bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi predloga, ki ga nanjo naslovi ECB.
Podjetje mora imeti za pripravo obrambe na voljo najmanj 30 dni.
Izvršilni odbor sprejme obrazložen sklep o tem, ali bo podjetju izrekel sankcije.
V 30 dneh po prejemu obrazložene odločitve lahko podjetje zahteva, da Svet ECB to odločitev pregleda. Če v dveh mesecih ni bila sprejeta nobena odločba, odločba postane dokončna.
Svet ECB lahko od zadevnega podjetja, izvršilnega odbora ali pristojne nacionalne centralne banke zahteva dodatne informacije, da bi pregledal odločitev izvršnega odbora. Svet ECB lahko spremeni odločitev Izvršilnega odbora in višino kazni, ki jo je treba naložiti, razloge za kršitev ter ali in v kakšnem obsegu je sankcija objavljena.
Zadevno podjetje se obvesti o sklepu in pouči o njegovi pravici do sodnega preskusa.
Postopek za ugotavljanje kršitev je treba začeti v 1 letu od dneva, ko ECB ali nacionalna centralna banka jurisdikcije, v kateri je prišlo do kršitve, izve za obstoj kršitve, v vsakem primeru pa v 5 letih od nastanka kršitve. Prav tako pravica do odločitve o izreku sankcije za prekršek preneha 1 leto po odločitvi o uvedbi postopka.
Za sankcije, naložene pri izvajanju nadzorniških nalog ECB, veljajo posebna pravila. Po zaključku preiskave ECB obvesti zadevno podjetje, določi razumen rok za vloge in ga lahko povabi na ustno zaslišanje. Nadzorni odbor ECB Svetu ECB predlaga osnutek odločitve. Po sprejetju lahko sklep pregleda revizijski upravni odbor.
Rok za sankcije, ki jih naloži ECB pri izvajanju svojih nadzorniških nalog, je 5 let. Lahko se prekine in podaljša z ukrepi, ki jih sprejme ECB za namene postopka.

OD KDAJ SE TE UREDBE UPORABLJAJO?

Uredba (ES) št. 2532/98 se uporablja od 1. januarja 1999, razen člena 6(2), ki se uporablja od 27. novembra 1998.
Člen 6(2) je ECB omogočil, da sprejme uredbe, s katerimi natančneje opredeli načine, na podlagi katerih se lahko naložijo sankcije, skupaj s smernicami za koordiniranje in usklajevanje postopkov v zvezi z izvajanjem postopka za ugotavljanje kršitev.
Uredba (ES) št. 2157/1999 (ECB/1999/4) se uporablja od 23. septembra 1999.

OZADJE

Na podlagi člena 34.3 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ima ECB v mejah in pod pogoji, ki jih je sprejel Svet Evropske unije, pravico naložiti globe ali periodične denarne kazni. o podjetjih zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz njegovih predpisov in sklepov. Namen uredb je zagotoviti enoten pristop k uvedbi sankcij na različnih področjih pristojnosti ECB ter določiti načela in postopke v zvezi z uvedbo takih sankcij.

Več informacij je na voljo na strani:

Sankcije (Evropska centralna banka).

KLJUČNI POJMI

Sankcije. Globe in periodične denarne kazni.

Globa. Enkratni denarni znesek, ki ga mora podjetje plačati kot sankcijo.

Periodične denarne kazni. Zneski denarja, ki jih je v primeru nadaljevanja kršitve podjetje dolžno plačati bodisi kot kazen bodisi z namenom, da zadevne osebe prisili k spoštovanju nadzorniških uredb in odločitev ECB.

Podjetja. Zasebne ali javne fizične ali pravne osebe, z izjemo javnih oseb pri izvajanju svojih javnih pooblastil, za katere veljajo obveznosti, ki izhajajo iz uredb in odločb ECB.

Kršitev. Vsako neizpolnjevanje obveznosti s strani podjetja, ki izhaja iz uredb ali sklepov ECB.

Sistemsko pomembni plačilni sistemi. Glavni plačilni sistemi, kot je TARGET2, plačilni sistem, ki bankam v EU omogoča prenos denarja med seboj v realnem času (glejte povzetek).

GLAVNI DOKUMENTI

Uredba Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL L 318, 27.11.1998, str. 4).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 2532/98 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba Sveta (ES) št. 2157/1999 z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (ECB/1999/4) (UL L 264, 12.10.1999, str. 21).

Glej prečiščeno različico.

POVEZANI DOKUMENTI

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2021/1815 z dne 7. oktobra 2021 o metodologiji za izračun sankcij za neizpolnjevanje zahteve za imetje obveznih rezerv in povezanih zahtev glede obveznih rezerv (ECB/2021/45) (UL L 367, 15.10.2021, str. 4).

Sklep Evropske centralne banke (EU) 2017/2097 z dne 3. novembra 2017 o metodologiji za izračun sankcij za kršitve pregledniških zahtev za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2017/35) (UL L 299, 16.11.2017, str. 31).

Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 795/2014 z dne 3. julija 2014 o pregledniških zahtevah za sistemsko pomembne plačilne sisteme (ECB/2014/28) (UL L 217, 23.7.2014, str. 16).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (ECB/2014/17) (UL L 141, 14.5.2014, str. 1).

Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

Zadnja posodobitev 06.10.2023

Top