Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa

Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa

 

POVZETEK:

Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju prometa — Protokol promet.

Sklep 2007/799/ES o podpisu Protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa

Sklep 2013/332/EU o sklenitvi Protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa

KAJ JE NAMEN TEGA PROTOKOLA IN SKLEPOV?

Konvencija o zaščiti Alp (glej povzetek) je okvirni sporazum za zaščito in trajnostni razvoj alpske regije, namenjen ohranjanju in zaščiti Alp (z okoljskega, gospodarskega in družbenega vidika) z uporabo načel preprečevanja, onesnaževalec plača in sodelovanja med njegovimi člani.

Eden od različnih protokolov je tukaj povzeti protokol „Promet“.

Dejstvo, da je EU podpisala ta protokol, lahko razumemo kot politično sporočilo vsem vpletenim, ki pogodbenice vabi, da ga podpišejo in ratificirajo.

S sklepoma Sveta 2007/799/ES in 2013/332/EU je Evropska unija (EU) podpisala in sklenila protokol „Promet“.

KLJUČNE TOČKE

Cilji

Protokol ima naslednje cilje:

  • zmanjšati dejanske in potencialne škodljive učinke znotraj alpskega prometa;
  • prispevati k razvoju habitatov in gospodarskih območij z usklajeno prometno politiko, ki jo delijo zadevne države in vključuje različne načine prometa (cestni, železniški itd.);
  • ublažiti grožnjo biotski raznovrstnosti alpske regije ter njeni naravni in kulturni dediščini;
  • z učinkovitejšimi in bolj trajnostnimi prometnimi sistemi zagotoviti, da je pretok prometa ekonomsko upravičen.

Pogodbenice protokola se tako zavezujejo, da bodo pri upravljanju alpske regije upoštevale tveganja in škodljive učinke, povezane s prometom, kot so onesnaženje (hrup ali kemikalije), in varnost ljudi in premoženja. Vzporedno s tem morajo podpisniki:

  • povečati dobičkonosnost prometnega sektorja;
  • optimizirati uporabo obstoječe infrastrukture;
  • upoštevati prometna vprašanja pri ocenjevanju in izvajanju drugih politik;
  • v odločanje vključiti regionalne in lokalne oblasti.

Posebni ukrepi in strategije

Poleg tega protokol Promet določa vrsto posebnih ukrepov in strategij, katerih namen je spodbujati dobro in varno upravljanje prometa na podlagi naslednjih načel:

  • dobro usklajevanje med različnimi načini in prevoznimi sredstvi;
  • spodbujanje intermodalnosti;
  • prenos prometa na okolju prijaznejše načine prevoza;
  • zaščito komunikacijskih poti pred naravnimi tveganji;
  • varstvo ljudi in okolja;
  • postopno zmanjševanje emisij nevarnih snovi in hrupa;
  • uvajanje in razvoj uporabniku prijaznega, okolju prijaznega javnega prometa;
  • uporabo študij vpliva za načrtovane projekte in posvetovanje s prizadetimi.

Protokol določa tudi posebna načela za različne načine prevoza:

  • krepitev železniškega prometa z izboljšanjem in boljšo uporabo infrastrukture ter spodbujanje intermodalnosti za prevoz blaga;
  • večje izkoriščanje možnosti za rečni in pomorski promet;
  • kar zadeva cestni promet, se morajo podpisniki izogibati gradnji novih cest višjega reda. Vendar se lahko projekti izvajajo, če je vpliv na okolje čim bolj zmanjšan;
  • škodljive učinke zračnega prevoza je treba zmanjšati na najnižjo raven. Omejiti je treba tudi nemotorizirane zračne prostočasne aktivnosti.

Elementi tega protokola se upoštevajo pri odločitvah, povezanih z infrastrukturnimi projekti v alpski regiji.

Na primer, člen 11(1) protokola „Promet“ pravi, da „se pogodbenice odpovedujejo gradnji novih cest višjega reda za čezalpski promet.“ — kar pomaga do neke mere razložiti, zakaj EU trenutno v glavnem financira železniške predore v Alpah.

Načelo „onesnaževalec plača “

Protokol tudi spodbuja pogodbenice, naj uporabijo načelo „onesnaževalec plača“ in vzpostavijo metodo, ki upošteva okoljske stroške pri izračunu celotnih izdatkov za infrastrukturo.

Podpisani morajo redno poročati stalnemu odboru o ukrepih, sprejetih na podlagi protokola. Odbor pripravi poročilo, v katerem izjavi, da je bil protokol upoštevan.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Sporazum je začel veljati 25. septembra 2013.

OZADJE

14. maja 1991 je Svet pooblastil Komisijo, da sodeluje v pogajanjih o oblikovanju Alpske konvencije in njenih protokolov.

Protokol „Promet“ je bil pogodbenicam na voljo za podpis na ministrskem srečanju Alpske konvencije 30. in 31. oktobra 2000 v Lucernu.

Svet je 12. decembra 2006 podpisal protokol Promet Alpske konvencije. Ta sklep je spremljala skupna izjava Sveta in Komisije o razlagi protokola.

Ostale pogodbenice konvencije — razen EU — so Nemčija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Avstrija, Švica in Slovenija.

GLAVNI DOKUMENTI

Protokol o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju prometa — Protokol Promet (UL L 323, 8.12.2007, str. 15–22).

Sklep Sveta 2007/799/ES z dne 12. oktobra 2006 o podpisu, v imenu Skupnosti, protokola o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa (UL L 323 8.12.2007, str. 13–14).

Sklep Sveta 2013/332/EU z dne 10. junija 2013 o podpisu, v imenu Evropske skupnosti, protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju prometa (protokol promet) (UL L 177, 28.6.2013, str. 13).

POVEZANI DOKUMENTI

Obvestilo o začetku veljavnosti protokola o izvajanju Alpske konvencije iz leta 1991 na področju prometa (protokol promet) (UL L 206, 2.8.2013, str. 1).

Zadnja posodobitev 15.05.2020

Top