This document is an excerpt from the EUR-Lex website
E-commerce - standard EU rules
E-poslovanje – standardna pravila EU
E-poslovanje – standardna pravila EU
Direktiva 2000/31/ES – elektronsko poslovanje v EU
Vzpostavlja standardna pravila v EU o različnih vprašanjih v zvezi z elektronskim poslovanjem.
Spletne storitve, ki jih zajema direktiva, vključujejo:
Direktiva vzpostavlja načelo, da za ponudnike teh storitev predpisi (v zvezi z začetkom opravljanja in izvajanjem storitev) veljajo samo v državi EU, v kateri imajo svoj registrirani sedež – ne v državi, v kateri so nameščeni strežniki, e-poštni naslovi ali poštni predali, ki jih uporabljajo.
Nacionalne vlade morajo zagotoviti, da ponudniki stalno in na lahko dostopen način objavljajo osnovne informacije o svojih dejavnostih (ime, naslov, številko iz trgovskega registra itd.).
Oglaševanje
Nacionalne vlade morajo zagotoviti, da se pri oglaševanju upoštevajo nekatera pravila:
Neželena pošta
Tudi neželena e-pošta (vsiljena) mora biti jasno prepoznavna. Podjetja, ki pošiljajo neželeno e-pošto, morajo redno preverjati in spoštovati „zavrnilne sezname“, na katere se lahko vpišejo ljudje, ki ne želijo prejemati take e-pošte.
Spletne pogodbe
V vsaki državi EU morajo imeti elektronske pogodbe enakovreden pravni status kot pogodbe na papirju.
Te pogodbe morajo jasno in razumljivo pojasniti tudi naslednje:
Potrošniki morajo imeti možnost shraniti in natisniti pogodbe in splošne pogoje.
Glejte tudi Direktivo 2011/83/EU o pravicah potrošnikov.
Spletna naročila
Za spletna naročila veljajo naslednje zahteve:
Glejte tudi Uredbo (EU) 910/2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja.
Uveljavitev obstoječe zakonodaje
Direktiva spodbuja oboje, samourejanje ponudnikov in prizadevanja za sourejanje vlad. Primeri vključujejo:
Države EU morajo zagotoviti tudi hitre, učinkovite rešitve pravnih problemov v spletnem okolju in zagotoviti, da so kazni učinkovite, sorazmerne in odvračalne.
Odgovornost ponudnikov storitev
Ponudniki spletnih storitev, ki delujejo kot ponudniki za izključni prenos podatkov, shranjevanje v predpomnilniku ali gostiteljstvo, niso odgovorni za informacije, ki jih prenašajo ali gostijo, če izpolnjujejo nekatere pogoje. Ponudniki storitev gostovanja so oproščeni odgovornosti, če:
Nacionalne vlade tem posrednikom ne morejo naložiti splošne obveznosti spremljanja informacij, ki jih pošiljajo ali shranjujejo, da bi našli ali preprečili nezakonito dejavnost.
Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu („Direktiva o elektronskem poslovanju“)
Akt |
Začetek veljavnosti |
Rok prenosa v državah članicah |
Uradni list Evropske unije |
Direktiva 2000/31/ES |
17.7.2000 |
16.1.2002 |
Uredba (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (Uredba o sodelovanju na področju varstva potrošnikov) (UL L 364, 9.12.2004, str. 1–11)
Zadnja posodobitev 13.10.2015