Vzpostavlja Vizumski informacijski sistem (VIS) ter določa postopke in pogoje za izmenjavo vizumskih podatkov v zvezi z vlogami za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje med državami članicami Evropske unije (EU), ki so podpisale Schengenski sporazum in konvencijo.

KLJUČNE TOČKE

Opomba za bralce: ta uredba je bila večkrat spremenjena. Ta povzetek odraža vsebino spremenjene uredbe, kjer so te spremembe dejansko začele veljati.

Namen

Namen VIS, ki je bil prvotno vzpostavljen s Sklepom 2004/512/ES, je izboljšati izvajanje skupne vizumske politike, konzularnega sodelovanja in posvetovanj med osrednjimi vizumskimi organi z:

olajšanjem postopka vloge za izdajo vizuma;
preprečevanjem „trgovanja z vizumi“;
olajšanjem boja proti goljufijam;
olajšanjem kontrol na zunanjih mejnih prehodih in na državnih ozemljih;
pomočjo pri identifikaciji oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje na nacionalnih ozemljih;
olajšanjem uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013, ki določa državo članico, odgovorno za obravnavanje prošnje za azil državljana zunaj EU (glej povzetek);
prispevanjem k preprečevanju groženj notranji varnosti držav članic.

V posebnih primerih lahko nacionalni organi in Europol zahtevajo dostop do podatkov, vnesenih v VIS, za namen preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih in kaznivih dejanj.

V VIS so zabeležene naslednje kategorije podatkov:

alfanumerični podatki o prosilcih in o zahtevanih, izdanih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih;
fotografije;
podatki o prstnih odtisih;
povezave do prejšnjih vlog za izdajo vizuma in do vlog oseb, ki potujejo skupaj.

Kategorije podatkov, zabeleženih v skupnem odložišču podatkov o identiteti

V skupnem odložišču podatkov o identiteti (CIR) so zabeleženi naslednji podatki:

priimek, imena, datum rojstva, spol;
priimek ob rojstvu (prejšnji priimek(-ki)), kraj in država rojstva, trenutno državljanstvo in državljanstvo ob rojstvu;
podatki o potni listini, vključno z:
- vrsto in številko,
- državo izdajateljico,
- organom izdajateljem,
- datumom poteka veljavnosti.

Dostop do VIS

Samo ustrezno pooblaščeno osebje organov za izdajo vizumov lahko vnaša, spreminja ali briše podatke VIS;
Podatke VIS lahko pregleda le ustrezno osebje organov, pooblaščenih za izdajo vizumov in organov, ki izvajajo kontrole na zunanjih mejnih prehodih, kontrole priseljevanja in azila.
Organi z dostopom do VIS morajo zagotoviti, da:
- je njegova uporaba omejena na tisto, kar je potrebno, primerno in sorazmerno za opravljanje njihovih nalog;
- pri uporabi VIS ne diskriminira prosilcev in imetnikov vizumov ter da spoštuje njihovo človekovo dostojanstvo in integriteto.

Vnos podatkov s strani organov, pristojnih za izdajo vizumov

Kadar je vloga sprejemljiva v skladu z Vizumskim zakonikom, določenim v spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 (glej povzetek), organ, pristojen za izdajo vizumov, odpre dosje. Podatke iz člena 9 Uredbe (ES) št. 767/2008 vnese v VIS.
Organ, pristojen za izdajo vizumov, doda še druge podatke, če je bila sprejeta odločitev o izdaji vizuma, na primer:
- organ, ki je vizum izdal;
- vrsto vizuma;
- številko enotne vizumske nalepke;
- ozemlje, znotraj katerega je imetnik vizuma upravičen potovati;
- datum začetka in konca obdobja veljavnosti vizuma;
- število vstopov, ki jih vizum dovoljuje na ozemlju.
Navesti je treba razloge za sprejetje odločitve za:
- zavrnitev, razveljavitev ali preklic vizuma; ali
- podaljšanje roka njegove veljavnosti.

Uporaba VIS

VIS uporabljajo:

organi, pristojni za izdajo vizumov, ki obravnavajo prošnje in odločitve v zvezi s temi prošnjami;
centralni organi, pristojni za izdajo vizumov, za posvetovanje in zahteve za dokumente;
organi, pristojni za izdajo vizumov, za namene poročanja in statistike (brez identificiranja posameznih prosilcev).

Dostop do podatkov VIS s strani drugih organov

Sprememba Uredbe (EU) 2017/2226 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa v EU (SVI) (glej povzetek) je povzročila učinkovitejše in hitrejše mejne kontrole s pomočjo varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim VIS. Neposredno posvetovanje med SVI in VIS je možno le, če tako določata Uredba (ES) št. 767/2008 in Uredba (EU) 2017/2226.
Organi, pristojni za izdajo vizumov, ki uporabljajo VIS, se lahko obrnejo na SVI prek VIS:
- pri obravnavi in odločanju o vlogah za izdajo vizuma;
- za pridobivanje in izvoz podatkov v zvezi z vizumom neposredno iz VIS v SVI v primeru, da je vizum razveljavljen, preklican ali podaljšan.
Mejni organi, ki uporabljajo SVI, se lahko obrnejo na VIS prek SVI, da:
- pridobijo podatke v zvezi z vizumom neposredno iz VIS in jih uvozijo v SVI;
- preverijo pristnost in veljavnost vizuma;
- preverijo, ali so državljani držav nečlanic EU, izvzeti iz vizumske obveznosti, za katere posamezen dosje ni zabeležen v SVI, bili predhodno registrirani v VIS;
- kjer je identiteta imetnika vizuma potrjena s prstnimi odtisi, preverijo identiteto imetnika vizuma s prstnimi odtisi, zabeleženimi v sistemu VIS.
Organi, pristojni za izvajanje kontrol na ozemlju držav članic, lahko iščejo podatke izključno z namenom preverjanja identitete imetnika vizuma in/ali verodostojnosti vizuma in/ali izpolnjevanja pogojev za vstop, krajše bivanje ali prebivanje.
Nacionalni organi, pristojni za azil, imajo lahko dostop do podatkov izključno za namene:
- določanja države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil; in
- obravnavanje prošnje za azil.

Delovanje VIS

Od junija 2018 je Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov (eu-LISA) odgovorna za operativno upravljanje centralnega VIS in nacionalnih vmesnikov, ki se povezujejo z nacionalnimi sistemi držav članic.
Operativno upravljanje VIS je sestavljeno iz vseh nalog, ki so potrebne za ohranjanje delovanja VIS 24 ur na dan in 7 dni na teden. Te vključujejo vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja sistema.
Vsaka država članica EU je odgovorna za:
- razvoj, organizacijo, upravljanje, delovanje in vzdrževanje svojega nacionalnega sistema;
- zagotavljanje varnosti podatkov pred in med prenosom v svoj nacionalni vmesnik in sprejemanje varnostnega načrta za ta namen;
- upravljanje dostopa do VIS s strani ustrezno pooblaščenega osebja svojih pristojnih nacionalnih organov;
- pokrivanje stroškov, ki nastanejo ob vzdrževanju nacionalnih sistemov.
Podatkov, zbranih v VIS, ni mogoče posredovati državam nečlanicam EU, ali mednarodnim organizacijam, razen če so v posameznih primerih ključnega pomena za potrditev identitete državljana nečlanice EU.

Varnost podatkov, odgovornost in zaščita

Država članica, ki je podatke vnesla v VIS, mora zagotoviti njihovo varnost pred in med prenosom v nacionalni vmesnik. Vsaka država mora zagotoviti varnost podatkov, prejetih iz VIS, in sprejeti varnostni načrt v zvezi s svojim nacionalnim sistemom.
Vsaka oseba ali država, ki je utrpela škodo zaradi nezakonite obdelave ali kakršnega koli dejanja, ki ni v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008, je upravičena do odškodnine od države, ki je odgovorna za škodo.
Vsaka država in eu-LISA morajo voditi evidenco o vseh operacijah obdelave podatkov v VIS-u, kot tudi evidenco osebja, ki je ustrezno pooblaščeno za vnos ali pridobivanje podatkov.
Vsaka država članica mora zahtevati od nacionalnega nadzornega organa, ustanovljenega v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 (glej povzetek), da spremlja zakonitost obdelave osebnih podatkov s strani te države. Evropski nadzornik za varstvo podatkov nadzoruje dejavnosti eu-LISA.

Uporaba

Kot schengenski instrument se ta uredba uporablja za države članice z izjemo Irske. Danska se je odločila za izvajanje uredbe, tako kot Islandija, Norveška in Švica.

Nedavne spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008

Z namenom reševanja varnostnih izzivov in spreminjanja migracijskih vzorcev potekajo prizadevanja za interoperabilnost različnih informacijskih sistemov EU. Da bi se upoštevala ta prizadevanja, je bila Uredba (ES) št. 767/2008 večkrat spremenjena, čeprav se te spremembe ne bodo uporabljale do datuma, ki ga je treba še določiti, ki ne bo pred letom 2023. Te spremembe so naslednje.

Uredba (EU) 2019/817 o interoperabilnosti med informacijskimi sistemi EU na področju pravice, svobode in varnosti (glej povzetek).
Uredba (EU) 2021/1134 o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 ter dve tesno povezani besedili, Vizumski zakonik (Uredba (ES) št. 810/2009 – glej povzetek) in Zakonik o schengenskih mejah (Uredba (EU) 2016/399 – glej povzetek). Med drugim krepi preverjanja preteklosti, ki se izvajajo pred sprejetjem odločitve o izdaji vizuma.
Uredba (EU) 2021/1152 o spremembi Uredbe (ES) št. 767/2008 v zvezi z interoperabilnostjo VIS-a z Evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve, vzpostavljenim v skladu z Uredbo (EU) 2018/1240 (glej povzetek).

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporabo Uredbe (ES) št. 767/2008 je morala določiti Evropska komisija v skladu s členom 48(3) navedene uredbe. VIS je začel delovati 11. oktobra 2011.
Členi uredbe 26, 27, 32, 45, člen 48(1), (2) in (4) ter člen 49 se uporabljajo od 2. septembra 2008.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

Vizumski informacijski sistem (VIS) (Evropska komisija)
Informacijski sistemi na področju svobode, varnosti in pravice (Svet Evropske unije).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60–81).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2018/1726 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 in Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 295, 21.11.2018, str. 99–137).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L 236, 19.9.2018, str. 1–71).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1–88).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1–52).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (UL L 180, 29.6.2013, str. 31–59).

Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o Vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1–58).

Glej prečiščeno različico.

Odločba Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (UL L 213, 15.6.2004, str. 5–7).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 03.08.2023

Top