Dobro počutje živali – zaščita piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa

 

POVZETEK:

Direktiva 2007/43/ES – minimalna pravila za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Namen direktive je uvesti pravila za izboljšanje dobrega počutja piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa v obratih v Evropskih uniji (EU).
• Pravila so oblikovana tako, da bi se izognila izkrivljanju konkurence v sektorju.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

• Direktiva se uporablja za piščance, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (brojlerje), in za skupine za rejo v obratih, ki imajo tako matične skupine kot skupine za rejo.
• Ne uporablja se za:
  • obrate z manj kot 500 piščanci,
  • obrate s samo matičnimi skupinami piščancev,
  • valilnice*,
  • piščance ekstenzivne zaprte reje in proste reje ter
  • ekološko vzrejene piščance.

Pravila, ki veljajo za vse obrate

• V hlevih, v katerih se gojijo piščanci, mora biti vsem piščancem zagotovljen ustrezen dostop do:
  • pitne vode,
  • krme ter
  • suhe in krhke stelje.
• Zgradbe morajo biti dovolj prezračevane in v času osvetlitve ustrezno osvetljene.
• Vsi piščanci v obratu morajo biti pregledani najmanj dvakrat dnevno.
• Piščance, ki so resno poškodovani ali slabega zdravja, je treba zdraviti ali pa takoj odpeljati v zakol.
• Kirurški posegi, ki se ne izvajajo zaradi zdravljenja, so na splošno prepovedani. Krajšanje kljunov in kastracija sta dovoljena samo v določenih primerih.
• Lastnik ali rejec mora za vsak hlev v obratu voditi evidenco, ki vključuje:
  • število piščancev v hlevu in število piščancev, ki ostanejo po odstranitvi piščancev za prodajo ali zakol,
  • uporabno površino,
  • vrsto ali tip hibrida piščancev,
  • stopnjo umrljivosti.

Gostota naseljenosti*

• Države članice EU morajo zagotoviti, da največja gostota naseljenosti v obratu ali hlevu obrata v nobenem trenutku ne preseže 33 kg/m².
• Višja gostota naseljenosti, ki znaša največ 39 kg/m², je dovoljena, če lastnik ali rejec izpolnjuje zahteve iz Priloge II k direktivi (okoljski parametri). Lastnik ali rejec mora pristojnim organom predložiti posebno dokumentacijo, ki vključuje tehnične podrobnosti v zvezi z obratom in njegovo opremljenostjo.
• Takšni obrati z visoko gostoto naseljenosti morajo imeti vzpostavljene sisteme za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje, ki ohranjajo ustrezno temperaturo, vlažnost ter koncentracijo CO₂ in NH₃.
• V izrednih razmerah, opredeljenih v Prilogi V, se lahko gostota naseljenosti poveča na največ 42 kg/m².

Usposabljanje

• Osebe, ki skrbijo za piščance, morajo imeti potrdilo o končanem odobrenem programu usposabljanja ali o pridobljenih izkušnjah, enakovrednih takšnemu usposabljanju. Programi usposabljanja morajo zajemati naslednje vidike dobrega počutja živali:
  • zahteve glede gostote naseljenosti za obrate,
  • fiziologijo živali,
  • ravnanje s piščanci in oskrbovanje piščancev v nujnih primerih ter
  • preventivno biološko varnost.
• Države članice morajo spodbujati razvoj in širjenje poznavanja smernic za dobro prakso upravljanja.

Pregledi

Nacionalni organi morajo izvajati redne preglede, s katerimi zagotavljajo spoštovanje te direktive. Vsako leto morajo Evropski komisiji predložiti poročilo o izvedenih pregledih in seznam ukrepov za reševanje ugotovljenih problemov v zvezi z dobrim počutjem.

Spremljanje in nadaljnje ukrepanje v klavnicah

Spremljanje v klavnicah zagotavlja, da se zabeleži število mrtvih brojlerjev ob prihodu. Znake slabih pogojev za dobro počutje je mogoče odkriti med pregledi post mortem. Če se ti znaki ugotovijo, morajo obrat in pristojni organi ustrezno ukrepati.

Poročila

• V zadnjih letih so se z gensko selekcijo spremenile številne presnovne in vedenjske lastnosti brojlerjev, posledica tega pa so različne z dobrobitjo povezane težave. To so med drugim težave z nogami, ki vplivajo na gibanje, sindrom nenadne smrti in kožne bolezni, kot je kontaktni dermatitis. Leta 2016 je Komisija objavila poročilo o vplivu genetskih parametrov na ugotovljene pomanjkljivosti, katerih posledica je slabo počutje piščancev. V poročilu je ugotovila, da:
  • rejci v programih selekcije vse bolj upoštevajo lastnosti, povezane z zdravjem in dobrobitjo piščancev, ter
  • veljavna zakonodaja določa sistem spremljanja za kazalnike dobrobiti živali v trgovinskih pogojih, ki bi jih bilo mogoče nadalje izkoristiti v okviru genske selekcije.
• Komisija je leta 2018 objavila poročilo o uporabi Direktive 2007/43/ES in njenem vplivu na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, ter razvoju kazalnikov dobrobiti.

Stalni odbor

Stalni odbor za rastline, živali, živila in krmo pomaga Komisiji pri izvajanju te direktive.

Sprememba

Uredba (EU) 2017/625 o izvrševanju pravil EU za agroživilsko verigo (glej povzetek) je uvedla nekatere manjše spremembe Uredbe (ES) št. 1/2005. Uredba o spremembi uvaja uradni nadzor v vseh različnih segmentih oskrbovalne verige (vključno z dobrobitjo živali) v istem pravnem okviru. Določa tudi, da je treba ustanoviti referenčne centre EU za dobrobit živali. Ti centri bodo opravljali znanstvene in tehnične študije, izvajali programe usposabljanja, dajali na voljo ugotovitve raziskav ter zagotavljali znanstveno in strokovno svetovanje državam članicam. Z izvedbenim aktom, in sicer Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2019/1685, je bil določen referenčni center Evropske unije za dobrobit perutnine in drugih majhnih rejnih živali.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 1. avgusta 2007, države članice pa so jo morale v nacionalno pravo prenesti do 30. junija 2010.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Brojlerji (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (UL L 182, 12.7.2007, str. 19–28).

Nadaljnje spremembe Direktive 2007/43/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Izvedbena Uredba Komisije (EU) 2019/1685 z dne 4. oktobra 2019 o določitvi referenčnega centra Evropske unije za dobrobit perutnine in drugih majhnih rejnih živali (UL L 258, 9.10.2019, str. 11–12).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi Direktive 2007/43/ES in njenem vplivu na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa, ter razvoju kazalnikov dobrobiti (COM(2018) 181 final z dne 13. aprila 2018).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o učinku genske selekcije na dobrobit piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (COM(2016) 182 final z dne 7. aprila 2016).

Zadnja posodobitev 09.11.2021