Delo s krajšim delovnim časom

 

POVZETEK:

Direktiva 97/81/ES – Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC (sindikati)

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Namen Direktive je uresničiti okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med delodajalci Evropske unije (EU) in sindikati (socialnimi partnerji).
• Namen sporazuma je odpraviti neupravičeno diskriminacijo delavcev, ki delajo s krajšim delovnim časom, in izboljšati kakovost dela s krajšim delovnim časom. Njegov cilj je tudi olajšati razvoj dela s krajšim delovnim časom na podlagi odločitve posameznika in pomagati delojemalcem in delodajalcem pri organizaciji delovnega časa, ki ustreza potrebam obeh strani.

KLJUČNE TOČKE

Za koga velja?

Direktiva velja za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom, ki so sklenili pogodbo o zaposlitviali delovno razmerje , kot ju opredeljujejo v posamezni državi EU. Delavci, ki delajo le občasno, so lahko po posvetovanju med zadevno državo EU in njenimi socialnimi partnerji iz objektivnih razlogov izključeni.

Nediskriminacija

Delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, ne smejo biti slabše obravnavani kot delavci, ki delajo s polnim delovnim časom zgolj zato, ker delajo krajši delovni čas, razen če je to mogoče objektivno utemeljiti. Posebni pogoji za zaposlitev so lahko omejeni s trajanjem zaposlitve, delovno dobo ali osnovani na ravni zaslužka po posvetovanju med državami EU in socialnimi partnerji.

Dostop do dela s krajšim delovnim časom

Države EU in socialni partnerji morajo ugotoviti, oceniti in, če je treba, odstraniti vse pravne ali administrativne ovire za delo s krajšim delovnim časom. Če delavec zavrne premestitev z dela s polnim na delo s krajšim delovnim časom ali obratno, to ni zadosten razlog za odpoved delovnega razmerja.

Vloga delodajalcev

Delodajalci morajo v celoti upoštevati:

• zahteve po premestitvi z dela s polnim delovnim časom na delo s krajšim delovnim časom, ki je na voljo;
• zahteve po premestitvi z dela s krajšim na delo s polnim delovnim časom ali po podaljšanju delovnega časa, če obstaja ta možnost;
• pravočasno zagotavljanje informacij o razpoložljivih delovnih mestih s krajšim in polnim delovnim časom;
• ukrepe, ki spodbujajo delo s krajšim delovnim časom na vseh ravneh v podjetju;
• posredovanje ustreznih informacij o delu s krajšim delovnim časom zastopniškim telesom delavcev.

Izvajanje

Države EU ali socialni partnerji lahko sprejmejo ugodnejše predpise od zapisanih v sporazumu. Vendar pa izvajanje sporazuma ni podlaga za zniževanje splošne ravni zaščite delavcev, ki delajo s krajšim delovnim časom.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 20. januarja 1998. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 20. januarja 2000.

OZADJE

Več informacij je na voljo na spletnem mestu Evropske komisije o delovnih pogojih za delo s krajšim delovnim časom.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC – Priloga: Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom (UL L 14, 20.1.1998, str. 9-14).

Naknadne spremembe Direktive 97/81/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Nacionalni izvedbeni ukrepi

Poročilo služb Komisije o izvajanju Direktive Sveta 97/81/ES z dne 17. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC, 21.1.2003.

To poročilo dopolnjujeta dve študiji:

Poročilo Komisije – Izvajanje Direktive 97/81/ES o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC (Ciper, Češka republika, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška, in Slovenija) (2007),

Poročili (povzetka) o izvajanju Direktive 1997/81/ES v Bolgariji in Romuniji (2009).

Zadnja posodobitev 04.12.2016