Enotna ureditev EU za politično odzivanje na krize (IPCR)

 

POVZETEK:

Izvedbeni sklep (EU) 2018/1993 o enotni ureditvi EU za politično odzivanje na krize

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

Določa enotno ureditev Evropske unije (EU) za politično odzivanje na krize (IPCR). Ta krepi sposobnost EU za sprejemanje hitrih političnih odločitev, ko se sooča z večjimi notranjimi ali zunanjimi krizami* z daljnosežnimi učinki in politično težo, ne glede na to, ali izvirajo znotraj ali zunaj EU. Krize, za katere je bil aktiviran IPCR, so bile praviloma medsektorske narave.

KLJUČNE TOČKE

IPCR:

• podpira hitro in usklajeno odločanje na politični ravni EU za velike in zapletene krize;
• je zasnovano tako, da je prilagodljivo in razširljivo ter Svetu Evropske unije zagotavlja potrebna sredstva za odločanje o odzivanju EU;
• je pod političnim in strateškim nadzorom predsedstva Sveta Evropske unije;
• ima dva načina uporabe, o katerih odloča predsedstvo glede na resnost krize:
  • izmenjava informacij – da se vzpostavi jasna slika razmer in pripravi vse potrebno za morebitno polno uporabo;
  • polna uporaba – za podporo celotni strateški koordinaciji s pripravo odzivnih ukrepov.
• lahko v primeru nastajanja ali umirjanja krize brez uporabe PCR deluje tudi v načinu spremljanja, da omogoči izmenjavo informacij in obstoječih poročil;
• podpira informirano odločanje v Svetu in učinkovito politično usklajevanje EU z uporabo naslednjih „podpornih elementov“:
  • neuradna okrogla miza, namenjena obveščanju političnega odločanja, z ustreznimi udeleženci, kot se odloči predsedstvo,
  • poročila o celovitem situacijskem zavedanju in analizi (ISAA) za informiranje razprav na okroglih mizah IPCR in zagotavljanje jasne skupne slike razmer nosilcem odločitev, ki sta jih pripravili Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD),
  • posebna spletna platforma IPCR, ki je namenjena za izmenjavo in zbiranje informacij med ustreznimi deležniki in je omejena na te deležnike,
  • osrednja kontaktna točka, ki je na voljo 24 ur na dan 7 dni v tednu v okviru Centra Komisije za usklajevanje nujnega odziva (ERCC), da se zagotovi povezava s ključnimi akterji, ki poteka 24 ur na dan 7 dni v tednu;
• zagotavlja, da so podporni elementi:
  • prilagojeni potrebam političnih nosilcev odločitev,
  • pokrivajo vse ključne sektorje, ki jih je prizadela kriza,
  • usklajeno združujejo različne dimenzije,
  • imajo ustrezno raven podrobnosti.

Odločitev o uporabi ali prenehanju uporabe IPCR je v pristojnosti predsedstva z nekaterimi izjemami. IPCR se samodejno polno uporabi, ko država članica EU uveljavlja solidarnostno klavzulo (člen 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije). Odločitev o uporabi IPCR v načinu izmenjave informacij lahko po posvetovanju s predsedstvom sprejmejo tudi Generalni sekretariat Sveta, Komisija in ESZD.

Predsedstvo:

• ima pravico do uporabe, prekinitve uporabe, okrepitve in zmanjšanje delovanja IPCR;
• se posvetuje in po potrebi prejema nasvete od držav članic, sekretariata Sveta, Komisije, ESZD, agencij EU ter ustreznih deležnikov in organizacij;
• razvija in posodablja obstoječe standardne operativne postopke IPCR;
• nemudoma obvesti generalnega sekretarja Sveta in Evropski parlament, ko uporabi IPCR; sekretariat Sveta pa nato obvesti Komisijo in visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Končne določbe zahtevajo:

• razvoj politike za pripravljenost s spremljajočimi ukrepi in okvirom za komunikacijsko strategijo;
• pregled ureditve v 12 mesecih po njenem prenehanju uporabe, da se ugotovijo in obravnavajo vse pridobljene izkušnje.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

Ta uredba se uporablja od 18. decembra 2018.

OZADJE

Po terorističnih napadih na Svetovni trgovinski center 11. septembra 2001 je EU ugotovila, da potrebuje okvir za usklajevanje svojega odzivanja na večje krize. Svet je to ustvaril s sprejetjem ureditve IPCR 25. junija 2013.

IPCR se trenutno polno uporablja za razmere na Bližnjem vzhodu, vojno agresije Rusije proti Ukrajini in migracijske zadeve. Od 2. maja 2023 se je uporaba IPCR za COVID-19 in potrese v Siriji in Turčiji prenehala in je prišlo do preklopa v način spremljanja.

Več informacij je na voljo na strani:

• Enotna ureditev EU za politično odzivanje na krize (IPCR) (Svet Evropske unije)
• Krizno upravljanje in odzivanje (Evropska služba za zunanje delovanje).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Izvedbeni sklep Sveta (EU) 2018/1993 z dne 11. decembra 2018 o enotni ureditvi EU za politično odzivanje na krize (UL L 320, 17.12.2018, str. 28–34).

POVEZANI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji – Naslov III – Določbe o institucijah – Člen 16 (UL C 202, 7.6.2016, str. 24).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Peti del – Zunanje delovanje Unije – Naslov VII – Solidarnostna klavzula – Člen 222 (UL C 202, 7.6.2016, str. 148).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Sedmi del – Splošne in končne določbe – Člen 346 (prejšnji člen 296 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 194).

Sklep Sveta 2014/415/EU z dne 24. junija 2014 o načinu izvajanja solidarnostne klavzule s strani Unije (UL L 192, 1.7.2014, str. 53–58).

Nadaljnje spremembe Sklepa 2014/415/EU so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1–50).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 15.03.2024