Minimalne plače v EU

 

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2022/2041 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Njen namen je izboljšati delovne in življenjske pogoje v Evropski uniji (EU) z vzpostavitvijo okvira za:

• ustreznost zakonsko določenih minimalnih plač*;
• spodbujanje kolektivnih pogajanj* za določanje plač;
• izboljšanje učinkovitega dostopa delavcev do njihovih pravic do zaščite minimalne plače*, kadar je to določeno v nacionalni zakonodaji in/ali kolektivnih pogodbah.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Direktiva se uporablja za delavce v EU, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje, kot je opredeljeno z zakonom, kolektivno pogodbo ali prakso, ki velja v vsaki državi članici EU, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča.

Za povečanje kolektivnih pogajanj o določanju plač morajo države članice z vključevanjem socialnih partnerjev:

• spodbujati gradnjo in krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev za sodelovanje v kolektivnih pogajanjih, zlasti na sektorski in medpanožni ravni;
• spodbujati konstruktivna, smiselna in informirana pogajanja o plačah med socialnimi partnerji;
• zagotoviti pravico do kolektivnega pogajanja o plačah in preprečiti diskriminacijo delavcev in sindikalnih predstavnikov pri zaposlovanju;
• sprejeti ukrepe za zaščito delavcev in predstavnikov sindikatov, skupaj s sindikati in organizacijami delodajalcev, pred kakršnim koli vzajemnim vmešavanjem ali njihovih zastopnikov ali članov v njihovo ustanavljanje, delovanje ali upravljanje;
• kjer je stopnja pokritosti s kolektivnimi pogajanji pod pragom 80 %, z zakonom ali po posvetovanju s socialnimi partnerji zagotoviti ugodne pogoje in pripraviti akcijski načrt za povečanje te pokritosti.

Države članice z zakonsko določenimi minimalnimi plačami bodo vzpostavile določene postopke, da zagotovijo njihovo ustreznost, s ciljem:

• doseganja dostojnega življenjskega standarda;
• zmanjšanja revščine zaposlenih;
• spodbujanja socialne kohezije in dviga socialne konvergence;
• zmanjšanja razlike v plačilu med spoloma.

Morajo:

• uporabiti merila, ki morajo vključevati vsaj naslednje:
  • kupno moč zakonsko določene minimalne plače ob upoštevanju življenjskih stroškov,
  • splošno raven plač, stopnjo njihove rasti in njihovo porazdelitev,
  • dolgoročne nacionalne ravni produktivnosti in trende;
• uporabiti okvirne referenčne vrednosti za oceno, ali so zakonsko določene minimalne plače ustrezne – države članice lahko uporabijo samodejne prilagoditve indeksacije, če to ne povzroči znižanja zakonsko določene minimalne plače;
• posodobiti zakonsko predpisane minimalne plače vsaj vsaki dve leti ali, za države članice, ki uporabljajo mehanizem samodejne indeksacije, vsaj vsake štiri leta;
• določiti enega ali več posvetovalnih organov za zagotavljanje svetovanja;
• socialne partnerje vključiti v določanje in posodabljanje zakonsko določenih minimalnih plač;
• v sodelovanju s socialnimi partnerji zagotoviti, da imajo delavci učinkovit dostop do obstoječe zakonsko določene zaščite minimalne plače z zagotavljanjem:
  • učinkovitega, sorazmernega in nediskriminatornega nadzora in inšpekcije na terenu;
  • zadostnih sredstev, usposabljanja in smernic za organe pregona, da bodo ciljno preganjali delodajalce, ki ne izpolnjujejo predpisov.

Dodatna pravila od držav članic zahtevajo, da:

• zbirajo točne podatke za spremljanje zaščite minimalne plače;
• javno objavljajo vse relevantne informacije o zakonsko določenih minimalnih plačah ter seznanjajo delavce in delodajalce z ukrepi;
• delavcem zagotovijo dostop do učinkovitega, pravočasnega in nepristranskega reševanja sporov ter pravico do pravnih sredstev;.
• zaščitijo delavce in njihove predstavnike pred kakršnim koli negativnim ravnanjem s strani delodajalca;
• uporabijo kazni za kršitve obveznosti iz direktive.

Direktiva ne:

• posega v avtonomijo socialnih partnerjev oziroma v njihovo pravico do pogajanj in sklepanja kolektivnih pogodb;
• obvezuje držav članic, da:
  • uvedejo zakonsko določeno minimalno plačo,
  • katera koli kolektivna pogodba postane vsesplošno veljavna;
• vpliva na pravico držav članic, da:
  • odločajo o določitvi zakonsko določenih minimalnih plač, njihovi višini in dostopu do te zaščite,
  • uvedejo ugodnejše ukrepe ali kolektivne pogodbe za delavce;
• zagotavlja podlage za znižanje splošne ravni zaščite, ki jo delavci že uživajo, z znižanjem ali odpravo minimalne plače.

OD KDAJ SE TA PRAVILA UPORABLJAJO?

Direktivo je treba v nacionalno zakonodajo prenesti do 15. novembra 2024. Ta pravila se uporabljajo od 15. novembra 2024.

OZADJE

Minimalne plače se po EU zelo razlikujejo, zaradi česar je veliko delavcev nezaščitenih. To je področje nacionalne pristojnosti, kjer ima EU podporno in dopolnilno vlogo. Direktiva ni namenjena usklajevanju višine minimalnih plač v EU niti vzpostavljanju enotnega načina njihovega določanja.

Direktiva temelji na členu 153(1)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije s posebnim sklicevanjem na delovne pogoje

Več informacij je na voljo na straneh:

• Ustrezne minimalne plače v EU (Evropska komisija),
• Ustrezne minimalne plače v EU (Svet Evropske unije).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33–47).

POVEZANI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Tretji del – Notranje politike in ukrepi Unije – Naslov X – Socialna politika – Člen 153 (prejšnji člen 137 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 114–116).

Zadnja posodobitev 06.02.2023