Konvencija o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v severnem Tihem oceanu
POVZETEK:
Konvencija o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v severnem Tihem oceanu
Sklep (EU) 2022/314 o pristopu Evropske unije h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v severnem Tihem oceanu
KAJ JE NAMEN TE KONVENCIJE IN TEGA SKLEPA?
- Namen konvencije je zagotoviti dolgoročno ohranjanje in trajnostno uporabo ribolovnih virov ter s tem obvarovati morske ekosisteme, v katerih se ti viri pojavljajo. Uporablja se v skladu z mednarodnim pravom za severni Tihi ocean zunaj območij pod nacionalno pristojnostjo. Konvencija zajema vse ribolovne vire, brez:
- sedentarnih vrst (ki so v stadiju, v katerem se lahko lovijo, bodisi nepremična na morskem dnu ali pod njim ali pa so nesposobna za premikanje, če niso v stalnem fizičnem stiku z morskim dnom in podzemljem);
- katadromnih vrst (ribe, ki so večino življenja v sladki vodi in se nato selijo v morje, kjer se razmnožujejo) ter
- morskih sesalcev, morskih plazilcev in morskih ptic.
- S sklepom se ratificira konvencija v imenu Evropske unije (EU).
KLJUČNE TOČKE
Pogodbenice konvencije morajo posamezno ali skupno uporabljati splošna načela ter sprejeti previdnostni ali ekosistemski pristop. Ti vključujejo:
- spodbujanje najboljše uporabe in zagotavljanje dolgoročne trajnosti ribolovnih virov;
- sprejemanje ukrepov za zagotovitev, da se ribiški viri ohranijo na ali obnovijo na trajnostno raven;
- varovanje biotske raznovrstnosti v morskem okolju;
- preprečevanje ali odprava prelova in presežne ribolovne zmogljivosti;
- zagotavljanje, da so podatki o ribolovnih dejavnostih, vključno z vplivom na neciljne vrste, popolni in točni;
- zagotavljanje skladnosti z ukrepi za ohranjanje in upravljanje ter kazni, ki odvračajo od kršitev in kršiteljem preprečujejo, da bi imeli koristi od svojih nezakonitih dejavnosti;
- zmanjšanje onesnaževanja in odpadkov z ribiških plovil, zavržkov ali zapuščenega orodja.
Pogodbenice morajo pri uporabi previdnostnega pristopa:
- biti previdnejše v primeru negotovih, nezanesljivih ali nezadostnih podatkov;
- neobstoja ustreznih znanstvenih podatkov ne smejo uporabiti kot razlog za opustitev izvajanja ukrepov za ohranjanje in upravljanje;
- upoštevati najboljše mednarodne prakse.
Ekosistemski pristop je celostni pristop, v skladu s katerim se sprejemajo odločitve glede varovanja širših morskih ekosistemov in zagotovita dolgoročno ohranjanje in trajnostna uporaba virov.
Organizacija
Ohranjanje in upravljanje
- Komisija NPFC ima številne odgovornosti, vključno z določanjem:
- narave in obsega ribolova na ribolovne vire, vključno s celotnim dovoljenim ulovom ali celotnim dovoljenim ribolovnim naporom;
- območij, kjer se sme opravljati ribolov;
- obdobij, v katerih se sme opravljati ribolov;
- omejitev glede velikosti ulova, ki se lahko obdrži;
- dovoljenih vrst orodja, tehnologije ali praks.
- Komisija NPFC mora določiti ustrezne postopke za spremljanje, nadzor in preverjanje ribolova, da zagotovi skladnost s konvencijo.
- Komisija NPFC mora vzpostaviti tudi opazovalni program za zbiranje preverjenih podatkov o ulovu in naporu, drugih znanstvenih podatkov in dodatnih informacij, ki so povezane z ribolovno dejavnostjo in njenim vplivom na morsko okolje.
DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI
Konvencija je začela veljati 23. marca 2022.
OZADJE
Več informacij je na voljo na strani:
GLAVNA DOKUMENTA
Konvencija o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu (UL L 55, 28.2.2022, str. 14–32).
Sklep Sveta (EU) 2022/314 z dne 15. februarja 2022 o pristopu Evropske unije h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v severnem Tihem oceanu (UL L 55, 28.2.2022, str. 12–13).
POVEZANI DOKUMENTI
Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (Konvencija iz Montego Baya) (UL L 179, 23.6.1998, str. 3–134).
Sklep Sveta 98/392/ES z dne 23. marca 1998 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 in Sporazuma o izvajanju dela XI Konvencije z dne 28. julija 1994 s strani Evropske skupnosti (UL L 179, 23.6.1998, str. 1–2).
Zadnja posodobitev 26.04.2022
Top