Člen 263 omogoča vložitev tožbe pri Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu „Sodišče“) z izpodbijanjem zakonitosti pravnih aktov Evropske unije (EU).
Člen 264 določa, da Sodišče, če je tožba utemeljena, akt razglasi za ničnega ali po potrebi določi, kateri učinki akta, ki ga razglasi za ničnega, štejejo za dokončne.
Člen 266 zahteva, da mora stranka, katere akt je bil razglašen za ničnega, sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Člen 263 PDEU določa, da lahko Sodišče nadzira zakonitost:
- zakonodajnih aktov,
- aktov Sveta, Evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB), razen priporočil in mnenj, pa tudi
- aktov Evropskega parlamenta in Evropskega sveta s pravnim učinkom za tretje osebe.
Sodišče lahko nadzira tudi zakonitost aktov organov, uradov ali agencij EU s pravnim učinkom za tretje osebe.
Sodišče je ugotovilo, da je poleg aktov, kot so uredbe, sklepi in direktive, ki so v členu 288 PDEU opredeljeni kot zavezujoči, bolj kot oblika ukrepa pomembna vsebina (in namera) (v zadevi C-316/91, Evropski parlament proti Svetu). Tako se lahko izpodbija zakonitost drugih vrst aktov, kot so sklepi Sveta (v zadevi C-27/04, Komisija proti Svetu).

Kdo lahko vloži ničnostno tožbo pri Sodišču?

Člen 263 PDEU razlikuje med tremi vrstami tožečih strank.
- Privilegirane tožeče stranke, to so države EU, Evropski parlament, Svet in Komisija. Te lahko vedno vložijo tožbo za sodno presojo (odstavek 2).
- Polprivilegirane tožeče stranke, to so Računsko sodišče, ECB in Odbor regij. Te lahko vložijo zgolj postopek pregleda „zaradi varovanja svojih prerogativ“ (odstavek 3).
- Neprivilegirane tožeče stranke, to so pravne osebe, kot so podjetja, in fizične osebe, kot so posamezniki, lahko vložijo tožbo za sodno presojo, vendar za njih veljajo strožji pogoji glede zadovoljitve zahteve pravnega statusa („locus standi“) (odstavek 4).

Vložitev ničnostne tožbe

Tožbo je treba vložiti v dveh mesecih od objave akta ali od njegove priglasitve tožeči stranki. Na podlagi člena 51 Poslovnika Sodišča – glej povzetek – obstaja možnost podaljšanja za dodatnih deset dni na podlagi poštnih zamud zaradi oddaljenosti. Če akt ni objavljen ali priglašen, rok teče od trenutka, ko je tožeča stranka izvedela zanj na drug način.
Neprivilegirane tožeče stranke morajo prikazati, da je bil akt naslovljen nanje in da je nanje vplival neposredno (glej zadevo C-486/01, Front national proti Evropskemu parlamentu) in posamično (glej zadevo C-25/62, Plaumann proti Komisiji).

Razlogi za razglasitev akta za ničnega

Člen 263 PDEU (odstavek 2) določa naslednje razloge za razglasitev akta za ničnega:

nepristojnost;
bistvena kršitev postopka, na primer potrebe po spoštovanju posebnih pravic institucije pred sprejemom sklepa, kot je zahteva posvetovanja v zadevi Izoglukoza (zadeva C-138/79, SA Roquette Frères proti Svetu, in zadeva C-139/79, Maizena GmbH proti Svetu);
kršitev Pogodb ali Listine o temeljnih pravicah;
kršitev katerega koli pravnega pravila v zvezi z uporabo Pogodb in
zloraba pooblastil (tožeča stranka mora biti sposobna na podlagi dejstev dokazati, da je bil izpodbijani akt sprejet za nedovoljene namene (zadeva C-23/76, Pellegrini proti Komisiji).

Razglasitev akta za ničnega

Člen 264 PDEU je pravna podlaga za razglasitev akta za ničnega.

Kadar je ničnostna tožba utemeljena, Sodišče razglasi akt za ničnega.
Kadar Sodišče meni, da je to potrebno, lahko določi, kateri učinki akta, ki ga je razglasil za ničnega, se morajo šteti za dokončne. Z drugimi besedami, nekatere vidike izpodbijanega akta lahko razglasi za operativne, če je to v interesu:
- potrebe po pravni varnosti (glej na primer zadevo C-21/94, Evropski parlament proti Svetu) ali
- potrebe po odložitvi učinkov razglasitve ničnosti dokler pristojna institucija ne sprejme akta, ki nadomesti razveljavljenega.
Kadar Sodišče razsodi, da je akt ničen, je učinek ničnosti običajno od trenutka sprejetja zadevnega akta (znan kot ex tunc). Vendar je lahko učinek tudi od datuma sodbe Sodišča (ex nunc). Poleg tega lahko Sodišče ohrani učinke zakona, ki je bil razglašen za ničnega.
Razglasitev ničnosti je lahko tudi delna, kot v zadevi C-378/00, Komisija proti Evropskemu parlamentu in Svetu, v kateri Sodišče razveljavi člen akta, vendar razglasi, da ostanejo ukrepi za izvajanje navedenega akta, ki so bili že sprejeti, v veljavi.

Skladnost s sodbo Sodišča

Stranka, katere akt je bil razglašen za ničnega, mora sprejeti ukrepe, potrebne za uskladitev s sodbo Sodišča (člen 266 PDEU).

OZADJE

Ničnostna tožba je pravni instrument, ki omogoča državam EU ter institucijam in organom, pa tudi državljanom, podjetjem in interesnim skupinam, da v nekaterih posebnih okoliščinah od Sodišča Evropske unije neposredno zahtevajo sodno presojo za preverjanje zakonitosti aktov EU.

GLAVNI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Šesti del – Določbe o institucijah in finančne določbe – Naslov I – Določbe o institucijah – Poglavje 1 – Institucije – Oddelek 5 – Sodišče Evropske unije – Člen 263 (prejšnji člen 230 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 162–163).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Šesti del – Določbe o institucijah in finančne določbe – Naslov I – Določbe o institucijah – Poglavje 1 – Institucije – Oddelek 5 – Sodišče Evropske unije – Člen 264 (prejšnji člen 231 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 163).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Šesti del – Določbe o institucijah in finančne določbe – Naslov I – Določbe o institucijah – Poglavje 1 – Institucije – Oddelek 5 – Sodišče Evropske unije – Člen 266 (prejšnji člen 233 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 163).

POVEZANI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Sedmi del – Splošne in končne določbe – Člen 340 (prejšnji člen 288 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 193).

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Šesti del – Določbe o institucijah in finančne določbe – Naslov I – Določbe o institucijah – Poglavje 2 – Pravni akti Unije, postopki za sprejetje in druge določbe – Oddelek 1 – Pravni akti Unije – Člen 288 (prejšnji člen 249 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 171–172).

Zadnja posodobitev 20.01.2021

Top

All