Konvencija o biološki raznovrstnosti – Kartagenski protokol o biološki varnosti

 

POVZETEK:

Kartagenski protokol o biološki varnosti h Konvenciji o biološki raznovrstnosti

Sklep 2002/628/ES o sklenitvi Kartagenskega protokola o biološki varnosti v imenu Evropske skupnosti

KAJ JE NAMEN TEGA PROTOKOLA IN TE ODLOČBE?

• Kartagenski protokol h Konvenciji o biološki raznovrstnosti iz leta 1993 (glej povzetek) temelji na previdnostnem načelu*. Njegov namen je preprečiti kakršno koli škodo za biološko raznovrstnost, ko se živi spremenjeni organizmi* prenašajo, obravnavajo ali uporabljajo, zlasti čezmejno (Uredba (EC) št. 1946/2003 – glej povzetek). Pri tem se upoštevajo tveganja za zdravje ljudi.
• S sklepom Sveta EU pravno odobri protokol.

KLJUČNE TOČKE

Vsaka podpisnica protokola:

• sprejme potrebne in ustrezne zakonske, upravne in druge ukrepe za izvajanje svojih zavez,
• zagotovi, da se kakršni koli živi spremenjeni organizmi razvijajo, obravnavajo, prevažajo, uporabljajo, prenašajo in sproščajo tako, da se preprečuje ali zmanjšuje tveganje za biološko raznovrstnost,
• lahko sprejme dodatne ukrepe, da zavaruje ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznovrstnosti,
• se spodbuja, da upošteva delo in strokovno znanje mednarodnih organov, specializiranih za tveganje za zdravje ljudi,
• lahko sodeluje v dvostranskih, regionalnih in večstranskih sporazumih in dogovorih, vključno z državami nepodpisnicami, pod pogojem, da to ne znižuje ravni varstva,
• mora uporabljati primerne mehanizme, ukrepe in strategije za nadzor ugotovljenih tveganj,
• sodeluje pri določanju živih spremenjenih organizmov, ki bi lahko imeli škodljive učinke,
• sodeluje pri razvoju človeških in institucionalnih virov za varovanje biološke varnosti* in ozaveščanju javnosti,
• mora obvestiti države, ki so ali bi lahko bile prizadete, Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti in po potrebi ustrezne mednarodne organizacije o vsakem incidentu v njeni pristojnosti, ki bi lahko povzročil čezmejno škodo,
• zagotavlja pakiranje, označevanje in prevažanje živih spremenjenih organizmov, ki se izvažajo, skupaj s potrebno dokumentacijo in varnim ravnanjem z njimi,
• zagotavlja Uradu za izmenjavo informacij o biološki varnosti podatke o svoji nacionalni zakonodaji, ocene tveganj, odločitve in druge informacije, ki jih zahteva protokol,
• izvaja ustrezne domače ukrepe za preprečevanje in kaznovanje nezakonite trgovine z živimi spremenjenimi organizmi,
• lahko odstopi od protokola eno leto po pisnem obvestilu o tem.

Protokol se uporablja za vse mednarodno gibanje, obravnavo, tranzit ali uporabo živih spremenjenih organizmov, ki lahko škodijo biološki raznovrstnosti in zdravju ljudi, razen za zdravila za ljudi, ki so zajeta v drugih mednarodnih sporazumih ali organizacijah.

Postopek za soglasje po vnaprejšnjem obveščanju se uporablja za prvi izvoz živih spremenjenih organizmov za njihov nameren vnos v okolje, razen za tiste, ki so že določeni kot neškodljivi za biotsko raznovrstnost ali zdravje ljudi. Zato:

• mora država izvoznica predhodno pisno obvestiti ustrezne uvozne organe o specifičnih podatkih (določenih v Prilogi I) o pošiljki;
• morajo uvozni organi potrditi prejem obvestila v 90 dneh in odločiti, ali se uvoz lahko izvede. Uvozni organi lahko:
  • odobrijo uvoz s pogoji ali brez njih,
  • zavrnejo uvoz,
  • zahtevajo dodatne informacije,
  • odločijo, da je potrebno več časa za obdelavo obvestila,
  • spremenijo prvotno odločitev glede na nove znanstvene informacije,
  • v nekaterih okoliščinah uporabijo poenostavljeni postopek,
  • dovolijo, da nekatere informacije, ki jih posreduje obvestitelj, ostanejo zaupne. To ne velja za splošen opis primerka, povzetek ocene tveganja ali ukrepe za obravnavo izrednih razmer.

Posebni postopek se uporablja za žive spremenjene organizme za neposredno uporabo kot hrana, krma ali za predelavo. Država, ki se odloči, da se primerek lahko uporablja ali prodaja na njenem domačem trgu, ki se potem lahko tudi izvaža, mora zagotoviti podrobne informacije (določene v Prilogi II) za druge podpisnice prek Urada za izmenjavo informacij o biološki varnosti.

Protokol predvideva, da ocene tveganj temeljijo na znanstveno dobro premišljenih metodologijah (Priloga III).

Oseba za stike v vsaki državi je odgovorna za stike s sekretariatom, ki se vzpostavi s konvencijo. Posebni nacionalni organi izvajajo upravne naloge, ki se zahtevajo s protokolom.

Urad za izmenjavo informacij o biološki varnosti je ustanovljen zato, da:

• obravnava izmenjavo znanstvenih, tehničnih, okoljskih in regulatornih informacij,
• pomaga podpisnicam, zlasti tistim, ki to najbolj potrebujejo, izvajati protokol.

Konferenca pogodbenic, ki vključuje vse podpisnice konvencije, pregleduje protokol, ga oceni vsakih pet let, priporoča ukrepe, ki jih je treba sprejeti, in ustanavlja pomožne organe.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Protokol je začel veljati 11. septembra 2003.

OZADJE

• Konvencija Okoljskega programa Združenih narodov o biološki raznovrstnosti je začela veljati 29. decembra 1993.
• Kartagenski protokol h Konvenciji o biološki raznovrstnosti je bil sprejet v Montrealu 29. januarja 2000.
• Leta 2013 je Svet s Sklepom 2013/86/EU v imenu Evropske unije sklenil Dopolnilni protokol iz Nagoje in Kuala Lumpurja o odgovornosti in nadomestilih h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti.
• Več informacij je na voljo na strani:
  • Kartagenski protokol o biološki varnosti (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Kartagenski protokol o biološki varnosti (UL L 201, 31.7.2002, str. 50–65).

Sklep Sveta 2002/628/ES z dne 25. junija 2002 o sklenitvi Kartagenskega protokola o biološki varnosti v imenu Evropske skupnosti (UL L 201, 31.7.2002, str. 48–49).

POVEZANI DOKUMENTI

Dopolnilni protokol iz Nagoje in Kuala Lumpurja o odgovornosti in nadomestilih h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti (UL L 46, 19.2.2013, str. 4–7).

Sklep Sveta 2013/86/EU z dne 12. februarja 2013 o sklenitvi Dopolnilnega protokola iz Nagoje in Kuala Lumpurja o odgovornosti in nadomestilih h Kartagenskemu protokolu o biološki varnosti v imenu Evropske unije (UL L 46, 19.2.2013, str. 1–3).

Uredba (ES) št. 1946/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o čezmejnem gibanju gensko spremenjenih organizmov (UL L 287, 5.11.2003, str. 1–10).

Konvencija o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 3–20).

Sklep Sveta 93/626/EGS z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1–2).

Zadnja posodobitev 17.11.2020