EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Državna pomoč za hitro postavitev širokopasovnih omrežij

Državna pomoč za hitro postavitev širokopasovnih omrežij

 

POVZETEK:

Sporočilo Komisije – Smernice EU za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

  • Te smernice povzemajo načela politike Komisije glede uporabe pravil o državni pomoči, določenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije, v zvezi z ukrepi, ki podpirajo postavitev širokopasovnih omrežij.
  • Namen nadzora državne pomoči na področju širokopasovnih omrežij je zagotoviti, da bosta z državnimi posredovanji doseženi višja stopnja pokritosti s širokopasovnimi omrežji in večja gostota* omrežnih povezav oziroma da bosta ta stopnja in gostota doseženi hitreje kot brez javnih sredstev, obenem pa podpirati kakovostnejše in dostopnejše storitve ter naložbe, ki krepijo konkurenčnost.
  • Smernice temeljijo na načelu, da bi se državna posredovanja v širokopasovna omrežja lahko izvajala samo, kadar zasebne naložbe niso zadostne, torej na območjih tržne nepopolnosti (tj. na območjih, kjer se ni mogoče zanesti, da bo tržni/zasebni sektor zagotovil ustrezne naložbe). Cilj tega je preprečiti, da bi javna sredstva ogrozila zasebne naložbe na območjih, na katerih bi komercialni vlagatelji verjetno vlagali ali so že vlagali, s tem pa zaščititi konkurenco kot ključni dejavnik določanja boljših cen in kakovosti storitev za potrošnike in podjetja.
  • Smernice sledijo načelom posodobitve področja državnih pomoči, tj. pobude Evropske komisije, katere cilj je zagotavljati pomoč, ki je dobro oblikovana ter ciljno usmerjena v tržne nepopolnosti, da bi se izpolnile prednostne naloge, ki lahko spodbudijo rast, ob tem pa poenostavilo pravila za hitrejše odločanje.

KLJUČNE TOČKE

Posvetovanje

Smernice iz leta 2013 so bile pripravljene po dvodelnem javnem posvetovanju in intenzivnim dialogom z vsemi zainteresiranimi stranmi (državami EU, nacionalnimi regulatorji za telekomunikacije, organi, ki dodeljujejo pomoč, telekomunikacijskimi operaterji, poslovnimi združenji, potrošniškimi organizacijami in državljani), da bi se državna posredovanja postavila v okvir na hitro rastočih tehnoloških trgih in zagotovile javne naložbe, ki krepijo konkurenčnost.

Okvir

  • Boljša in hitrejša širokopasovna povezljivost je strateškega pomena za evropsko rast in inovacije v vseh gospodarskih panogah ter za socialno in teritorialno kohezijo. Digitalna agenda za Evropo kot vodilna pobuda strategije Evropa 2020 določa cilje za razvoj širokopasovne infrastrukture, da bi se vsem Evropejcem omogočila osnovna širokopasovna povezljivost do leta 2013 in da se zagotovi, da bodo vsi Evropejci do leta 2020 imeli dostop do spletnih povezav hitrosti prenosa nad 30 Mb/s in da bi vsaj 50 % evropskih gospodinjstev imelo spletne povezave s hitrostjo prenosa nad 100 Mb/s.
  • Leta 2016 je digitalno agendo za Evropo dopolnilo sporočilo o gigabitni družbi, ki med strateške cilje za leto 2025 uvršča 100-odstotno pokritost vseh gospodinjstev povezavami s hitrostjo prenosa najmanj 100 Mb/s, ki jih bo mogoče nadgraditi na 1 Gb/s, kar zagotavlja simetrično povezljivost za vse spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja, in neprekinjeno pokritost z omrežji 5G za vsa mestna območja in vse glavne prizemne prometne poti.

Državna pomoč

  • Širokopasovni sektor je zelo dinamičen in ustvarja znatne zasebne naložbe. Da državno posredovanje ne bi izkrivljalo konkurenco na trgu širokopasovnih storitev, je državna pomoč s strani nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov ali javnih subjektov načeloma prepovedana. Tam, kjer trg ne zagotavlja potrebnih naložb v infrastrukturo, pa je državna pomoč dovoljena, če so izpolnjeni nekateri pogoji.
  • Da se prepreči izrinjanje zasebnih naložb, mora državna pomoč zagotoviti, da javne naložbe odpravljajo tržne nepopolnosti. Zato bi se javne naložbe morale izvajati samo, kadar trg ne zagotavlja želene povezljivosti in če javno financirano omrežje nudi povezljivost, ki je daleč pod komercialno ponudbo. Smernice podrobno obravnavajo pravila, ki jih je treba upoštevati.

Načela in prednostne naloge

Smernice so osredotočene na naslednja načela in prednostne naloge.

  • Kartiranje in javno posvetovanje: za zagotovitev, da državne pomoči sorazmerno obravnavajo opredeljene tržne nepopolnosti, so obvezni kartiranje in javna posvetovanja. Jasno je treba opredeliti obstoječo širokopasovno infrastrukturo na geografskih območjih, v katera je usmerjeno državno posredovanje, da se določijo območja, ki nimajo ustrezne širokopasovne infrastrukture. Povzetek načrtovanega državnega posredovanja in ciljnih prepoznanih območij na podlagi kartiranja je treba predložiti v javno posvetovanje, da se preverijo zasebni naložbeni načrti na ciljnih območjih.
  • Konkurenčni izbirni postopek: za zagotovitev preglednosti, enakega in nediskriminatornega obravnavanja ter zmanjšanja potencialne državne pomoči, je treba dodeliti pomoč ekonomsko najugodnejši ponudbi v okviru odprtega izbirnega postopka v skladu z duhom in načeli direktiv EU o javnih naročilih.
  • Tehnološka nevtralnost: smernice upoštevajo tehnološki napredek, pri čemer priznavajo, da so na voljo različne tehnološke rešitve za zagotavljanje širokopasovnih storitev. Izbirni postopki zato ne bi smeli dajati prednosti nobeni posamezni tehnologiji ali omrežni platformi, ki lahko podpre izvajanje ciljnih storitev, niti jih izključevati.
  • Omrežja, ki lahko podprejo hitrosti prenosa vsaj 100 Mb/s: da bi pomagale uresničiti cilje EU, smernice omogočajo javno financiranje tudi na področjih, na katerih se izvajajo ali so v načrtu zasebne naložbe, če take zasebne naložbe ciljev EU ne morejo uresničiti. Za tako državno posredovanje veljajo strogi pogoji, usmerjeni v rezultate, ki krepijo konkurenčnost.
  • Velika sprememba: da se zaščitijo zasebni vlagatelji, morajo javne naložbe zagotoviti tako imenovano veliko spremembo: potrebne so znatne nove naložbe v širokopasovno omrežje, javno financirana infrastruktura pa mora v korist potrošnikom zagotoviti znatne izboljšave v primerjavi z obstoječimi ali načrtovanimi omrežji v smislu razpoložljivosti širokopasovne storitve, zmogljivosti, hitrosti in konkurence.
  • Odprt dostop: tretjim operaterjem* je treba omogočiti dejanski dostop do subvencioniranega omrežja. Odprt grosistični dostop omogoča tretjim operaterjem, da so konkurenčni izbranemu ponudniku (če ta deluje tudi na maloprodajni ravni), s čimer se krepita izbira in konkurenca, obenem pa se prepreči nastanek monopolov. Kadar se za postavitev omrežja uporablja denar davkoplačevalcev, je pošteno, da imajo potrošniki korist od dejansko odprtega omrežja, v katerem je konkurenca zagotovljena.
  • Preglednost: zahteve glede preglednosti vključujejo obveznosti v zvezi z objavo dokumentov, centralizirano bazo podatkov za obstoječo infrastrukturo in (naknadno) poročanje Komisiji na podlagi rezultatov. Namen zahtev glede preglednosti je spodbuditi odgovornost javnih organov, ki dodeljujejo javno podporo, in zmanjšati asimetrije na trgu.

Komisija lahko ponovno pregleda smernice na podlagi razvoja na trgu ter tehnološkega in regulativnega razvoja.

OD KDAJ SE TE SMERNICE UPORABLJAJO?

Te smernice se uporabljajo od 27. januarja 2013.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

KLJUČNI POJMI

Gostota: tržni delež ali uporaba nove storitve ali proizvoda.
Tretji operater: operater, ki uporablja omrežje, ki ni v njegovi lasti.

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije – Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (UL C 25, 26.1.2013, str. 1–26).

POVEZANI DOKUMENTI

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Tretji del – Notranje politike in ukrepi Unije – Naslov VII – Skupna pravila o konkurenci, obdavčitvi in približevanju zakonodaje – Poglavje 1 – Pravila o konkurenci – Oddelek 2 – Državne pomoči – Člen 107 (prejšnji člen 87 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 91–92).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropska digitalna agenda (COM(2010) 245 final/2 z dne 26. avgusta 2010).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg - evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016) 587 final z dne 14. septembra 2016).

Sporočilo Komisije – O spremembi sporočil Komisije o smernicah Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij, o smernicah o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020, o državni pomoči za filmsko produkcijo in produkcijo drugih avdiovizualnih del, o smernicah o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja ter o smernicah o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom (UL C 198, 27.6.2014, str. 30–34).

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1–78).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) št. 651/2014 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Seznam sklepov Komisije o državni pomoči v zvezi s širokopasovno povezljivostjo

Zadnja posodobitev 20.09.2019

Top