Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Večletni načrt za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah

Večletni načrt za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2019/472 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

V skladu s strategije EU za morsko okolje in Konvencijo Združenih narodov z dne 10. decembra 1982 o pomorskem mednarodnem pravu je njen namen:

  • upravljati ribištvo v zahodnih vodah;
  • obnavljati in ohranjati populacije lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY)*, in
  • preprečevati ter zmanjševati naključni ulov.

Zadevno ribiško ladjevje EU vključuje predvsem plovila iz Belgije, Nemčije, Irske, Španije, Francije, Nizozemske, Portugalske in Združenega kraljestva (1).

KLJUČNE TOČKE

Uredba vzpostavlja večletni načrt* za staleže rib, navedene v nadaljevanju, vključno z globokomorskimi staleži, na določenih območjih v zahodnih vodah in sosednjih vodah:

  • črni morski meč (Aphanopus carbo);
  • okroglonosi repak (Coryphaenoides rupestris);
  • brancin (Dicentrarchus labrax);
  • trska (Gadus morhua);
  • krilati romb (Lepidorhombus spp.);
  • morska spaka (Lophiidae);
  • vahnja (Melanogrammus aeglefinus);
  • mol (Merlangius merlangus);
  • oslič (Merluccius merluccius);
  • modri leng (Molva dypterygia);
  • škamp (Nephrops norvegicus);
  • okati ribon (Pagellus bogaraveo);
  • morska plošča (Pleuronectes platessa);
  • polak (Pollachius pollachius);
  • morski list (Solea solea).

Uredba se uporablja tudi za prilov* ulovljen v zahodnih vodah pri ribolovu prej navedenih staležev.

Načrt prispeva k:

  • skupni ribiški politiki, zlasti z uporabo previdnostnega pristopa pri upravljanju ribištva, njegov namen pa je zagotoviti, da se pri izkoriščanju staležev rib populacije obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos;
  • odpravi zavržkov s preprečevanjem in zmanjševanjem naključnega ulova;
  • izvajanju obveznosti iztovarjanja za vrste, za katere veljajo omejitve ulova.

Načrt uporablja ekosistemski pristop* k upravljanju ribištva, da se čim bolj zmanjšajo negativni vplivi ribolovnih dejavnosti na morski ekosistem.

Ciljna ribolovna umrljivost *

Ciljno ribolovno umrljivost, razpon, ki je določen za vsako vrsto in območje, zajete v uredbi, je treba doseči čim prej in postopoma vsaj do leta 2020 ter jo vzdrževati po tem datumu. Razponi, ki temeljijo na znanstvenem mnenju in jih pregleduje Evropska komisija, da bi nujno upoštevala spreminjajoče se razmere, zagotavljajo prožnost pri odzivanju na razmere, povezane z mešanih ribolovom, in prispevanju k obveznosti iztovarjanja.

Zaščitni ukrepi

Ribolovne možnosti so oblikovane tako, da se zagotovi, da obstaja manj kot 5-odstotna verjetnost za padec drstitvenega staleža pod referenčno mejno vrednost, in da se sprejmejo posebni ukrepi za ohranjanje, če je stalež v skladu z znanstvenim mnenjem ogrožen.

Upravljanje prilova

Upravljanje staležev prilova, vključno z ribolovnimi možnostmi, kadar je to primerno, upošteva najboljše razpoložljivo znanstveno mnenje in izzive pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom, zlasti v primerih, ko organi ukrepajo s prezgodnjim zaprtjem ribolova, da bi ohranili staleže.

Tehnični ukrepi

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe v zvezi z naslednjimi tehničnimi ukrepi:

  • specifikacije (spremembe) v zvezi z ribolovnim orodjem (opremo) in predpisi o njegovi uporabi;
  • prepoved ali omejitev ribolova na določenih območjih;
  • prepoved ali omejitev ribolova ali uporabe določenih vrst ribolovnega orodja v določenih časovnih obdobjih;
  • najmanjša referenčna velikost ohranjanja rib.

Svet vsako leto določi tehnične ukrepe za nadzor nad ribolovom morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu.

Druge določbe

Če znanstveno mnenje kaže, da ima rekreacijski ribolov velik vpliv na ribolovno umrljivost staleža, Svet lahko določi nediskriminatorne omejitve za rekreacijske ribiče na podlagi preglednih in objektivnih meril, tudi okoljskih, socialnih in ekonomskih.

Za vsako območje zahodnih voda vsaka država EU izda dovoljenja za ribolov v skladu z Uredbo (ES) št. 1224/2009 za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in opravljajo ribolovne dejavnosti na tem območju. Omejijo lahko tudi celotno zmogljivost takih plovil, ki uporabljajo specifično opremo. Komisija lahko določi omejitev celotne zmogljivosti ladjevja zadevne države.

Kadar staleže izkoriščajo tudi države zunaj EU, EU sodeluje z njimi, da zagotovi njihovo trajnostno upravljanje, in lahko izmenja ribolovne možnosti.

Komisija po oceni načrta, ki jo opravi vsakih pet let, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih in učinku načrta na staleže, za katere se uporablja uredba, in ribištvo, ki te staleže izkorišča.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 26. marca 2019.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

KLJUČNI POJMI

Največji trajnostni donos (MSY): največja teoretična količina („uravnoteženi donos“), ki se lahko v povprečju stalno ulovi v staležu v obstoječih povprečnih okoljskih razmerah, ne da bi bistveno vplivali na proces razmnoževanja.
Večletni načrt: načrt upravljanja ribištva s ciljem zagotoviti, da se staleži rib izkoriščajo znotraj varnih bioloških mej.
Prilov: nenamerno ulovljene neželene ribe in morske vrste.
Ekosistemski pristop: celosten pristop k upravljanju ribištva, katerega namen je upravljati uporabo naravnih virov in hkrati ohranjati tako biološko bogastvo kot biološke procese, potrebne za zaščito sestave, strukture in delovanja habitatov zadevnega ekosistema.
Ribolovna umrljivost: ulov v določenem obdobju kot razmerje med povprečnim staležem, ki je na voljo za ribištvo v tem obdobju.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2019/472 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže, ki se lovijo v zahodnih vodah in sosednjih vodah, ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, spremembi uredb (EU) 2016/1139 in (EU) 2018/973 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 811/2004, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007 in (ES) št. 1300/2008 (UL L 83, 25.3.2019, str. 1–17).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2019/472 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1–13).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007 (UL L 191, 15.7.2016, str. 1–15).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1–50).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19–40).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 28.10.2019



(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).

Top