Splošni okvir sankcij EU

KLJUČNE TOČKE

• EU sprejme sankcije kot lastne ukrepe (tj. avtonomne sankcije) in/ali z namenom izvajanja resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov v primerih, ko države zunaj EU, posamezniki ali pravne osebe, skupine ali nedržavni subjekti:
  • ne spoštujejo mednarodnega prava ali človekovih pravic;
  • vodijo politiko ali ukrepe, ki niso v skladu s pravno državo ali demokratičnimi načeli.
• Takšne sankcije so instrumenti preventivne in nekaznovalne narave, ki so bili oblikovani, da bi se lahko EU hitro odzvala na politične izzive in razvoj dogodkov v skladu z načeli njene skupne zunanje in varnostne politike.
• Sankcije EU je treba razumeti v okviru širšega političnega dialoga. Omejevalni ukrepi morajo biti oblikovani tako, da čim bolj zmanjšujejo posledice za civilno prebivalstvo. Zato EU meni, da se je treba odzvati na specifične razmere z uveljavljanjem ciljnih in diferenciranih sankcij v ciljni državi ali v njenem delu, v zvezi s člani vlade, posamezniki, skupinami ali subjekti.

Postopne sankcije

EU lahko uvede številne postopne sankcije zoper države zunaj EU, vključno z naslednjimi.

• Diplomatske sankcije:
  • izgon diplomatov, prepoved uradnih obiskov;
  • prepoved dvostranskega ali večstranskega sodelovanja z EU in
  • bojkotiranje športnih ali kulturnih dogodkov.
• Gospodarske in finančne sankcije:
  • embargo na orožje v okviru vojaškega blaga, ki je vključeno na skupni seznam vojaškega blaga EU;
  • omejitve uvoza in izvoza blaga, ki se uporablja v civilne in vojaške namene (blago z dvojno rabo).

Omejevalni ukrepi lahko vključujejo:

• zamrznitev sredstev in gospodarskih virov v lasti ali pod nadzorom zadevnih posameznikov ali organizacij (kot so gotovina, bančne vloge, lastniški deleži, delnice itd.), do katerih se ne sme dostopati, jih prenesti ali prodati, ter nepremičnin, ki se jih ne sme prodati ali oddati v najem;
• prepoved izdajanja vizumov ali potovanja, ki posameznikom onemogoča vstop v EU;
• prepovedi v okviru medsektorskih ukrepov, na primer pri uvozu ali izvozu določenega blaga ali tehnologij.

V nekaterih primerih se lahko določi izjeme pri zamrznitvi sredstev, da se omogoči izvoz izdelkov za osnovne potrebe (kot so živila ali zdravila).

Države članice pa lahko vseeno omogočijo izjeme od prepovedi potovanja (npr. da omogočijo sankcioniranemu članu vlade države zunaj EU, da se udeleži konference Združenih narodov na svojem ozemlju).

Učinek in posledice

Sankcije so namenjene doseganju političnih in gospodarskih posledic. Nanašajo se na:

• katera koli oseba znotraj ali zunaj ozemlja EU, ne glede na to, ali je državljan EU ali ni;
• podjetja in organizacije, ki sodijo v zakonodajo države članice (vključno s podružnicami podjetij iz EU v državah zunaj EU);
• vlade, organizacije in nedržavni subjekti držav, ki niso članice EU;
• poslovanje, ki se odvija v delu ali po vsej EU.

Uvedba režimov omejevalnih ukrepov

V letih 2018 in 2019 so bili uvedeni trije režimi omejevalnih ukrepov:

• obravnava uporabe in širjenja kemičnega orožja s sprejetjem Sklepa (SZVP) 2018/1544 in Uredbe (EU) 2018/1542;
• ciljno usmerjanje v osebe, odgovorne za kibernetske napade, s sprejetjem Sklepa (SZVP) 2019/797 in Uredbe (EU) 2019/796;
• ciljno usmerjanje v osebe, odgovorne za vrtalne dejavnosti v vzhodnem Sredozemlju, s sprejetjem Sklepa (SZVP) 2019/1894 in Uredbe (EU) 2019/1890.

Kršitev omejevalnih ukrepov dodanih na seznam kaznivih dejanj EU

Novembra 2022 je Svet sprejel Sklep (EU) 2022/2332, ki kršitev omejevalnih ukrepov EU opredeljuje kot kaznivo dejanje, ki izpolnjuje merila iz člena 83(1) PDEU.