Zakonodaja EU v zvezi z blagovnimi znamkami (nacionalne registracije)

 

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2015/2436 o okvirnem usklajevanju zakonodaj držav EU v zvezi z blagovnimi znamkami

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

• Namen direktive je uskladiti nacionalne zakonodaje in postopkovna pravila na področju registracije blagovnih znamk v EU.
• Skupaj z revizijo Uredbe (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Evropske unije je del svežnja reform. Namen svežnja je zagotoviti, da bodo sistemi registracije blagovnih znamk po vsej EU dostopnejši in učinkovitejši za podjetja.

KLJUČNE TOČKE

Ta direktiva določa podlago za sprejemanje nacionalnih zakonodaj o blagovnih znamkah v zvezi z blagom ali storitvami, ki so:

• predmet registracije kot posamične blagovne znamke, kolektivne znamke, garancijske ali certifikacijske znamke v državi EU ali v Uradu Beneluksa za intelektualno lastnino,
• predmet mednarodne registracije z učinkom v državi EU.

Oblika

Blagovna znamka je lahko kateri koli znak, ki ga je mogoče grafično prikazati (zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, ali slike, črke, števila, oblika blaga ali njegove embalaže). Z znakom mora biti mogoče razlikovati blago ali storitve določene osebe ali podjetja od blaga ali storitev drugih oseb ali podjetij.

Razlogi za zavrnitev

Blagovna znamka se lahko pred registracijo zavrne ali se naknadno ugotovi za nično zaradi številnih razlogov, med drugim kadar:

• ni razlikovalna,
• je zgolj opisna,
• je sestavljena iz znakov, ki so običajni v jezikovni rabi pri zadevnem trgovanju,
• nasprotuje osnovnim načelom ustavnega prava ali sprejetim moralnim načelom,
• njena narava zavaja javnost, zlasti glede narave, kakovosti ali geografskega porekla blaga ali storitve.

Blagovna znamka se tudi zavrne ali ugotovi za nično, če je enaka ali podobna že registrirani blagovni znamki.

Pravice

• Imetnik ima izključno pravico do ustvarjene blagovne znamke.
• Vsakomur lahko prepove, da uporablja znak, ki je enak ali tako podoben, da bi lahko pri potrošnikih povzročil zmedo.
• Imetnik ne sme prepovedati drugim osebam, da pri svojem poslovanju uporabijo blagovno znamko, če morajo pri tem navesti naslednje:
  • ime ali naslov tretje osebe, če gre za fizično osebo,
  • lastnosti blaga ali storitev, ki jih zajema blagovna znamka,
  • namen blaga ali storitev.

Uporaba

• Imetnik blagovne znamke mora blagovno znamko dejansko uporabljati v petletnem obdobju od njene registracije.
• V primeru prekinitve uporabe v neprekinjenem petletnem obdobju za blagovno znamko veljajo sankcije zaradi neuporabe.

Postopek registracije

Prijave morajo vsebovati:

• zahtevo za registracijo,
• informacije o identiteti prijavitelja,
• seznam blaga ali storitev, za katere se zahteva registracija,
• prikaz blagovne znamke, ki organom in javnosti omogoči določitev predmeta varstva.

Za prijavo blagovne znamke se plača pristojbina, ki jo določi zadevna država EU.

Trajanje in podaljšanje

• Blagovne znamke se registrirajo za desetletno obdobje od datuma vložitve prijave.
• Na zahtevo imetnika in ob plačilu pristojbine za podaljšanje se lahko podaljšajo za nadaljnje desetletno obdobje. Nacionalni urad za blagovne znamke obvesti imetnika o izteku registracije vsaj šest mesecev pred navedenim iztekom.

Ta direktiva razveljavlja in nadomešča Direktivo 2008/95/ES s 14. januarjem 2019.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 12. januarja 2016. Države EU jo morajo vključiti v nacionalno zakonodajo do 14. januarja 2019.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani „Varstvo blagovnih znamk v EU“ na spletnem mestu Evropske komisije.

KLJUČNI POJEM

* Kolektivne znamke: ob vložitvi prijave za registracijo je mogoče blagovno znamko označiti kot kolektivno. Prijavo takšne znamke lahko vložijo združenja izdelovalcev, proizvajalcev ali ponudnikov storitev.

AKT

Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 336, 23.12.2015, str. 1–26).

Nadaljnje spremembe Direktive (EU) 2015/2436 so vključene v izvirni dokument. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

Zadnja posodobitev 16.06.2016