Zavarovanje za primere nesreč

Kot del splošne strategije prilagajanja podnebnim spremembam in spričo vse pogostejših naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, je EU sprožila razpravo, da se oceni stopnja pripravljenosti zavarovalniškega trga na tovrstne dogodke.

AKT

Zelena knjiga o zavarovanju pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek (COM(2013) 213 final z dne 16. aprila 2013 - ni bila objavljena v Uradnem listu).

POVZETEK

Med letoma 1980 in 2011 smo v Evropi utrpeli za 445 milijard evrov finančnih izgub zaradi različnih nesreč, kot so rečne, hudourniške in nevihtne poplave, gozdni požari in potresi, kar dokazuje, da je Evropska unija (EU) ranljiva za skoraj vse vrste naravnih nesreč.

Ker se takšne nesreče v prihodnje lahko zgodijo bolj pogosto, je Evropska komisija leta 2013 objavila Zeleno knjigo, da bi spodbudila razpravo o tej temi. V tem dokumentu je pregled obstoječega sistema zavarovanja za primere nesreč in izpostavljena so vprašanja, ali ima ta sistem dovolj sredstev, ali ga je treba izboljšati in ali naj EU sprejme ukrepe v zvezi s tem.

Zavarovanje: orodje za obvladovanje tveganj

Namen Zelene knjige je to, da zaposleni v zavarovalništvo poglobiti svoje znanje o utemeljenosti zavarovanja za primere nesreč. Poudarja, da se mora razviti kultura previdnosti in znanja o obvladovanju tveganj. Aktualne raziskave so pokazale, da je v državah EU trg zavarovanja za primere nesreč zelo majhen ter da ljudje in podjetja pogosto podcenjujejo dejanske stroške zavarovanja.

To vprašanje je še posebej zaskrbljujoče za EU, saj imajo nesreče lahko velike čezmejne učinke, ki potencialno ogrožajo območja sosednjih držav.

Celo takrat, ko so stroški velikih nesreč koncentrirani na eno območje ali na eno državo in jih zavarovanje zadostno ne pokrije, prizadeta država prevzame visoke stroške in veliko breme.

Vzpostavitev trga zavarovanj za primere nesreč

Zelena knjiga določa številne metode, ki se lahko uporabijo za vzpostavljanje trga zavarovanj za primere nesreč. Nekatere izmed njih so:

• združevanje različnih vrst scenarijev v eno samo zavarovalno polico, npr. zavarovanje požara in neurij ali pa požara in poplav. Tako je vsako od teh tveganj neodvisno od drugega v svežnju polic in zato se zmanjšajo akumulirana tveganja za katero koli od nevarnosti iz police;
• uvedba obveznega zavarovanja za primere nesreč bi predstavljala rešitev težav ljudi, ki svojega premoženja ne zavarujejo zadostno, ker podcenjujejo povezano tveganje. Težava je tudi v tem, da ljudje, ki se čutijo ogrožene, plačujejo ogromne zavarovalne premije za zavarovanja, ki nimajo dovolj velike baze strank in so zato dražja;
• da bi se zmanjšal pritisk na vlade držav članic, EU predlaga tudi, naj vlade razmislijo o tem, da bi začele delovati kot zavarovalnice ali da bi ustanovile državne zavarovalne sklade. Vzpostavitev zavarovalnega sklada za primere nesreč bi razširila zmogljivost zavarovalniškega trga, da bi ta lahko absorbiral več tveganja.

Navsezadnje pa Zelena knjiga opozarja tudi na to, da bi zavarovatelji lahko dali pobude za ozaveščanje in preprečevanje tveganj in tako ljudi spodbudili k zavarovanju premoženja in zmanjšanju svoje izpostavljenosti. Med takšne pobude spadajo popusti za ljudi, ki prevzamejo to pobudo in svoje premoženje zavarujejo pred določenimi dogodki, kar bi lahko privedlo do povečanega sklepanja tovrstnih polic.

Zadnja posodobitev: 10.04.2014