Sveženj ukrepov za podnebne spremembe in energijo do leta 2020

Sveženj ukrepov za podnebne spremembe in energijo obsega dopolnilno zakonodajo, katere cilj je zagotoviti, da bo EU do leta 2020 dosegla svoje ambiciozne cilje na področju podnebnih sprememb in energije. Sveženj določa tri ključne cilje:

AKT

Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES

POVZETEK

• 20-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU glede na ravni iz leta 1990,
• 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti EU ,
• 20-odstotni delež energije EU iz obnovljivih virov (veter, sonce, biomasa itd.).

KAJ JE NAMEN TEGA SVEŽNJA?

Namen teh ciljev „20-20-20“ je boj proti podnebnim spremembam, povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo v EU in okrepitev njene konkurenčnosti. To so tudi krovni cilji strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

KLJUČNE TOČKE

Sprememba sistema EU za trgovanje z emisijami

Osrednji del svežnja vsebuje spremembo sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki zajema približno 45 % skupnih emisij toplogrednih plinov EU. Sistem vključuje vse države EU ter Islandijo, Lihtenštajn in Norveško. Prizadeva si za stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorju električne energije in velike industrije z določitvijo tržne cene emisij na podlagi načela„trgovanja s pokrovom“ *. EU ETS velja za približno 11 000 elektrarn in drugih industrijskih objektov širokega obsega. Leta 2012 je bil sistem EU ETS razširjen zaradi vključitve letalstva.

EU ETS temelji na direktivi o trgovanju z emisijami, ki je bila bistveno revidirana in okrepljena. Revizija je začela veljati leta 2013 na začetku tretjega trgovalnega obdobja EU ETS in v sistem uvaja:

• enotno vseevropsko zgornjo mejo za pravice do emisije (ki se vsako leto zmanjša za 1,74 %), ki nadomešča sistem nacionalnih zgornjih mej, da bi emisije do leta 2020 bile 21 % pod ravnmi iz leta 2005,
• dražbe (kupovanje pravic do emisije), da bi se postopoma nadomestila brezplačna dodelitev pravic, in sicer najprej v sektorju električne energije,
• širše pokritje v smislu sektorjev in plinov (ogljikov dioksid, dušikov oksid in perfluorirani ogljikovodiki).

Nacionalni cilji za emisije, ki niso v sistemu EU ETS

Drugi del zakonodaje v svežnju je odločba o porazdelitvi prizadevanj. Ta določa zavezujoče letne cilje za vsako državo EU, da bi se zmanjšale emisije toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso zajeti v EU ETS, kot so stanovanjski sektor, kmetijstvo, odpadki in promet (razen letalstva).

Nacionalni cilji, ki zajemajo obdobje 2013-2020, se razlikujejo glede na relativno blaginjo držav EU. Segajo od 20-odstotnega zmanjšanja emisij (glede na ravni iz leta 2005) za najbogatejše države EU do 20-odstotnega povečanja za najmanj bogate države. Vendar pa si morajo prav vse države prizadevati za omejitev svojih emisij. Vsako leto morajo tudi poročati o svojih emisijah v okviru nadzornega mehanizma EU.

Nacionalni cilji za energijo iz obnovljivih virov

Državam EU so v skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, tj. tretjega dela zakonodaje v svežnju, zastavljeni zavezujoči cilji, da bi se do leta 2020 povečal delež energije iz obnovljivih virov pri njihovi porabi energije. Ti cilji so odvisni od rabe energije iz obnovljivih virov v posamezni državi ter od potenciala za povečanje njene proizvodnje, ki sega od 10 % na Malti do 49 % na Švedskem.

Nacionalni cilji bodo omogočili celotni EU, da doseže ciljni 20-odstotni delež energije iz obnovljivih virov do leta 2020, tj. več kot dvojni delež glede na 9,8-odstotno raven v letu 2010, in 10-odstotni delež energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju. Cilji bodo pomagali tudi zmanjšati emisije toplogrednih plinov ter odvisnost EU od uvožene energije. Najmanj 10 % goriva, namenjenega uporabi v prometu v vsaki državi, mora biti iz obnovljivih virov (npr. biogoriva, vodik, „zelena“ električna energija). Biogoriva morajo izpolnjevati dogovorjena trajnostna merila.

Zajem in shranjevanje ogljika

Četrti del svežnja ukrepov za podnebne spremembe in energijo je direktiva, ki vzpostavlja pravni okvir za okoljsko varno uporabo tehnologij za zajem in shranjevanje ogljika (CCS). CCS vključuje zajem emisij ogljikovega dioksida iz industrijskih procesov in njegovo shranjevanje v podzemnih geoloških formacijah, kjer ne more vplivati na globalno segrevanje.

Direktiva zajema celotno podzemno shranjevanje CO₂ v EU in določa zahteve, ki veljajo za vso življenjsko dobo območij shranjevanja.

Energetska učinkovitost

Cilj energetske učinkovitosti se izvaja na podlagi načrta za energetsko učinkovitost 2011 in direktive o energetski učinkovitosti.

Več informacij:

• Sveženj ukrepov za podnebne spremembe in energijo do leta 2020

KLJUČNI POJMI

* Načelo „trgovanja s pokrovom“ : EU ETS deluje po načelu „trgovanja s pokrovom“. „Pokrov“ ali omejitev je nastavljena na skupno količino določenih toplogrednih plinov, ki jih lahko izpuščajo tovarne, elektrarne in drugi obrati v sistemu. Omejitev je sčasoma znižana, tako da se skupna količina emisij zmanjša. Sistem omogoča trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, tako da ostanejo skupne emisije naprav in operaterjev zrakoplovov znotraj omejitve, za zmanjšanje emisij pa je mogoče izvajati ukrepe z najnižjimi stroški.

POVEZANI AKTI

Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 63-87)

Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136-148)

Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114-135)

Zadnja posodobitev 10.09.2015