Prihodnost zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v Evropi

Zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida (CSS) je tehnika zbiranja emisij ogljikovega dioksida iz velikih virov, kot so elektrarne, njihovega stiskanja in transporta v varno skladišče globoko v tleh. Tehnologija ima glavni potencial za pomoč pri ublažitvi podnebnih sprememb. Vendar so vključeni stroški, zlasti pri zajemanju emisij, visoki.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu socialno-ekonomskemu odboru in Odboru regij o prihodnosti zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida v Evropi (COM(2013) 180 final z dne 27. marca 2013)

POVZETEK

KAJ JE NAMEN SPOROČILA?

Sporočilo Evropske komisije poudarja, da je CSS ključna tehnologija v prehodu na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050. Sposobna je uskladiti povpraševanje po fosilnih gorivih s potrebo po zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Povzema do danes dosežen napredek in si prizadeva pridobiti stališča zainteresiranih strani glede številnih možnosti za spodbujanje širše in komercialno donosne uporabe tehnologije v Evropski uniji (EU).

KLJUČNE TOČKE

Po svetu na predstavitveni ravni uspešno obratuje več kot 20 projektov tehnologije CCS. Od teh jih 8 opravlja celotni zajem, transport in shranjevanje. Nobeden ni v EU.

Sporočilo opredeljuje ovire za širšo uporabo CCS:

• odsotnost gospodarske smiselnosti za vlaganje v CSS glede na nizko raven cen v sistemu trgovanja z emisijami (ETS);
• nasprotovanje javnosti shranjevanju CO₂ na kopnem (glejte Ozadje spodaj);
• obstajajo zadostne zmogljivosti za shranjevanje, vendar niso vse dostopne povzročiteljem CO₂ ali niso v njihovi bližini;
• potreba po mednarodnem sodelovanju.

Financiranje za obsežne predstavitvene projekte CSS je na voljo pri Evropskem energetskem programu za oživitev in pri programu NER300.

OZADJE

CO₂ se lahko shranjuje na različnih mestih, zlasti na naftnih in plinskih poljih ali podzemnih slojih soli, ter v plasteh premoga, ki ga ni mogoče izkopavati. Ne sme priti v stik z ozračjem. Zakonodaja, ki je v veljavi od leta 2009, o geološkem shranjevanju CO₂, znana kot direktiva CCS, določa, kako je treba območja shranjevanja izbrati, dovoljevati, obratovati in zapreti. Ne smejo predstavljati nobenega pomembnega tveganja uhajanja ali škode za zdravje ljudi ali okolje.

Poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe iz leta 2005 ugotavlja, da geološka nahajališča, če se primerno izberejo in upravljajo, „zelo verjetno“ ohranijo več kot 99 % shranjenega CO₂ več kot 100 let in „verjetno“ ohranijo več kot 99 % več kot 1000 let.

Več informacij je na voljo na spletnem mestu Evropske komisije o zajemu ogljika in geološkem skladiščenju.

Zadnja posodobitev 19.08.2015