Premik h konkurenčni, trajnostni in zanesljivi oskrbi z energijo v Evropi

Evropska unija (EU) se je zavezala, da bo do leta 2050 zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov za 80-95 % v primerjavi z letom 1990. Njeni cilji do leta 2020 so jasni. Zdaj pa določa tudi novo smer za svoje cilje na področju razogljičenja v naslednjih treh desetletjih z namenom omogočanja sigurnosti vlagateljem, vladam in prebivalcem.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Energetski načrt za leto 2050 (COM(2011) 885 final z dne 15. decembra 2011)

POVZETEK

Evropska unija (EU) se je zavezala, da bo do leta 2050 zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov za 80-95 % v primerjavi z letom 1990. Njeni cilji do leta 2020 so jasni. Zdaj pa določa tudi novo smer za svoje cilje na področju razogljičenja v naslednjih treh desetletjih z namenom omogočanja sigurnosti vlagateljem, vladam in prebivalcem.

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

Energetski načrt raziskuje različne scenarije za doseganje konkurenčnega gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 ob zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo. Kaže, da so cilji razogljičenja dosegljivi ne glede na to, kateri scenarij je izbran.

KLJUČNE TOČKE

Energetski načrt identificira naslednje dejavnike za doseganje novega sistema energije:

• Obstoječa strategija Energija 2020, ki lahko zniža emisije za 40 % do leta 2050, mora biti izvedena v celoti.
• Prednostno se je treba osredotočati na energetsko učinkovitost, še posebej v novih in starih zgradbah, pri transportu, izdelkih in napravah.
• Obnovljivi viri imajo potencial, da omogočijo približno 30 % celotne porabe energije EU do leta 2030.
• Potrebne so večje javne in zasebne investicije v raziskave in razvoj ter tehnološke inovacije, da bo energija z nizkimi emisijami ogljika postala poslovno uspešna.
• Nadomeščanje premoga in nafte s plinom lahko z obstoječimi tehnologijami zniža emisije vsaj do leta 2030 ali celo 2035.
• Cene energije morajo bolje odražati dejanske stroške, še posebej v primeru novih investicij. Prej ko bo to izvedeno, lažji bo prehod na sistem z nizkimi emisijami ogljika.
• Nova energetska infrastruktura, na primer za električna vozila, in objekti za skladiščenje morajo biti vzpostavljeni znotraj EU in v sosednjih državah.
• Varnost in zaščita tradicionalnih in novih virov energije morata ostati najpomembnejši.
• EU mora izvajati širši in bolj usklajen pristop k svojim mednarodnim odnosom na področju energije in h korakom pri obravnavanju podnebnih sprememb.
• Konkretni mejniki morajo biti določeni za dosegljive cilje in nudenje smernic vlagateljem, medtem ko se EU pomika naprej z definiranjem svojega okvira politike do 2030.

OZADJE

Evropski energetski sistem se mora spremeniti zaradi podnebja, varnosti in gospodarstva. Energetske naložbe šele po daljšem času dajejo rezultate. Odločitve, ki se sprejemajo danes, že oblikujejo energetski sistem za leto 2050, saj se menja zastarela infrastruktura in razvijajo se nove oblike energije. V tej preobrazbi morajo vlagatelji, tako javni kot tudi zasebni, imeti jasno idejo o smeri razvoja EU.

Glejte tudi spletne strani Evropske komisije o Energetski strategiji in Načrtu 2050.

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Energija 2020 Strategija za konkurenčno, trajnostno in zanesljivo oskrbo z energijo (COM(2010) 639 final z dne 10. novembra 2010)

Zadnja posodobitev 30.07.2015