Delovanje EU temelji na načelu, da se izdelki uvažajo prosto brez kakršnih koli količinskih omejitev (npr. kvot), razen če veljajo zaščitni ukrepi¹. Zaradi večje preglednosti je EU leta 2015 objavila kodificirano² različico skupnih pravil za uvoz in tako različne nedavne spremembe združila v en zakonodajni akt.

Ta akt določa:

skupna pravila za uvoz izdelkov iz drugih držav v EU;
postopek za izvedbo preiskave EU pred uporabo zaščitnih ukrepov in za nadzor izdelkov, ki lahko proizvajalcem EU povzročijo škodo.

KLJUČNE TOČKE

Uredba velja za uvoz izdelkov, ki prihajajo iz držav, ki niso v EU, razen za:

tekstilne izdelke, ki so predmet posebnih uvoznih pravil iz Uredbe (EU) 2015/936;
izdelke, ki prihajajo iz določenih držav, ki niso v EU in so navedene v Uredbi (EU) 2015/755.

Države EU morajo obvestiti Evropsko komisijo, če se pojavijo uvozni trendi, ki zahtevajo nadzorne ali zaščitne ukrepe.

Preiskovalni postopek EU

S preiskavo se ugotavlja, ali uvoz določenega izdelka povzroča (oziroma grozi, da bo povzročil) resno škodo³ zadevnim proizvajalcem EU. Preiskava se mora navadno zaključiti v roku 9 mesecev, vendar se lahko v določenih primerih ta rok podaljša na 11 mesecev.

Preiskujejo se uvozni trendi, pogoji, v katerih se uvoz izvaja, in iz tega uvoza izhajajoča resna škoda ali grožnja resne škode za proizvajalce EU.

Obravnavajo se naslednji dejavniki:

količina uvoza;
cena uvoza;
posledični učinek podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na evropske proizvajalce, kakor je razviden iz trendov v proizvodnji, izkoriščenosti zmogljivosti (tj. meri, do katere je izkoriščena proizvodna zmogljivost), zalogah, prodaji, tržnem deležu, cenah, dobičkih, donosu vloženega kapitala, denarnem toku in zaposlenosti.

Če raziskava pokaže, da se je uvoz povečal toliko, da povzroča (oziroma grozi, da bo povzročil) resno škodo proizvajalcem EU, lahko Komisija uvede zaščitne ukrepe.

Zaščitni ukrepi

Na podlagi preiskave EU se lahko določijo količinske omejitve uvoza izdelka iz katere koli države, ki ni v EU. Uvozne kvote ne smejo biti nižje od povprečne ravni uvoza v zadnjih treh reprezentativnih letih, za katera so dostopni statistični podatki.

Začasni ukrepi (ki trajajo največ 200 dni) se lahko uvedejo v kritičnih okoliščinah in kadar predhodna ugotovitev daje jasne dokaze za škodo ali grožnjo škode.
Dokončni ukrepi ne smejo trajati dlje kot štiri leta (vključno z morebitnimi začasnimi ukrepi), razen če se to obdobje podaljša, vendar največ do osem let.

Zaščitni ukrepi se uporabljajo za celoten uvoz zadevnega izdelka iz vseh držav.

Nadzorni ukrepi

Na podlagi preiskave se lahko uvede predhodni ali naknadni nadzor izdelka s strani EU. Nadzor je sistem avtomatičnega izdajanja uvoznih dovoljenj v določenem obdobju. Ne omejuje uvoza ne za nazaj in ne za naprej. Izdelki pod predhodnim nadzorom se lahko sprostijo v prosti promet, vendar samo ob predložitvi uvoznega dokumenta, ki ga izda pristojni organ, ki ga imenuje država EU, in je veljaven v celotni EU.

Postopek obveščanja in posvetovanja

Pred in med preiskovalnim postopkom EU se Komisija posvetuje s posvetovalnim odborom za zaščito (predstavniki vseh držav EU). Komisija mora države EU obvestiti o vseh svojih odločitvah v zvezi z zaščitnimi ukrepi. Zaščitni ukrepi pa se lahko uveljavijo, če države EU, ki jih podpirajo, tvorijo kvalificirano večino. V uredbi so predvidene še druge posebne okoliščine glasovanja.

Države v razvoju

Noben zaščitni ukrep se ne sme uporabiti za izdelek s poreklom iz države v razvoju, ki je članica Svetovne trgovinske organizacije, če delež te države pri uvozu izdelka v EU ne presega 3 % in če skupni delež vseh držav v razvoju ne presega 9 %.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 16. aprila 2015.

OZADJE

Več informacij je na voljo na: „Import into the EU“ (Uvoz v EU) na spletnem mestu Evropske komisije.

KLJUČNI POJMI

Zaščitni ukrepi: ti ukrepi so predvideni za situacije, v katerih je industrija EU podvržena nedavnemu, izrazitemu in nenadnemu povečanju uvoza zaradi nepredvidenega razvoja dogodkov. Njihov namen je, da industriji omogočijo nekaj časa za prestrukturiranje.
Kodifikacija: proces združevanja zakonodajnega akta in vseh njegovih sprememb v en sam nov akt.
Resna škoda: znatno splošno poslabšanje položaja proizvajalcev EU.