Krepitev polprevodniškega ekosistema EU – Akt o čipih

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2023/1781 o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Namen evropskega Akta o čipih je okrepiti polprevodniški ekosistem Evropske unije (EU), zagotoviti večjo odpornost dobavnih verig, zmanjšati odvisnost od zunanjih sil in prispevati k doseganju cilja evropskega digitalnega desetletja povečanja svetovnega tržnega deleža naprednih polprevodnikov na 20 %.

KLJUČNE TOČKE

Akt o čipih ima pet strateških ciljev:

• krepitev vodilnega položaja na področju raziskav in tehnologije;
• ustvarjanje in krepitev inovacij pri načrtovanju, proizvodnji in pakiranju naprednih čipov;
• vzpostavitev okvira za povečanje proizvodnje čipov do leta 2030;
• reševanje pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile in privabljanje novih talentov;
• razvoj globljega razumevanja globalnih dobavnih verig polprevodnikov.

Obstajajo trije stebri ukrepov za doseganje ciljev zakonodaje.

• 1.
  Pobuda Čipi za Evropo

  Pobuda Čipi za Evropo podpira ustvarjanje večjih tehnoloških zmogljivosti in inovacij s ciljem razvoja in uvajanja najsodobnejših polprevodniških in kvantnih tehnologij naslednje generacije ter premostitev vrzeli med naprednimi raziskovalnimi in inovacijskimi zmogljivostmi EU ter njihovim industrijskim izkoriščanjem. V ta namen ima pobuda naslednjih pet operativnih ciljev:

  • vzpostavitev oblikovalske platforme;
  • izboljšanje obstoječih in razvoj novih naprednih pilotnih linij;
  • ustvarjanje zmogljivosti za pospešitev razvoja kvantnih čipov in povezanih polprevodniških tehnologij;
  • vzpostavitev mreže kompetenčnih centrov po vsej EU;
  • vzpostavitev sklada za čipe za olajšanje dostopa do dolžniškega financiranja in lastniškega kapitala, zlasti za novoustanovljena podjetja, podjetja v povečanem obsegu, mala in srednje velika podjetja ter mala podjetja s srednje veliko kapitalizacijo (podjetja z manj kot 500 zaposlenimi).

  Z izjemo sklada za čipe (ki ga izvajata Evropski svet za inovacije in InvestEU) bo pobuda v glavnem izvedena prek Skupnega podjetja za čipe – prej znanega kot Skupno podjetje za ključne digitalne tehnologije.

  Pobuda je podprta s sredstvi iz programov Obzorje Evropa in Digitalna Evropa.

• 2.
  Spodbujanje naložb v proizvodne obrate

  Uredba uvaja okvir za zanesljivost oskrbe s polprevodniki, ki bo pritegnil naložbe in povečal proizvodne zmogljivosti na področju proizvodnje polprevodnikov, naprednega pakiranja, testiranja in sestavljanja. Predstavlja tudi naslednje.

  • Integrirani proizvodni obrati (IPF). Oznaka statusa vertikalno integriranih proizvodnih obratov, vključenih v sprednjo proizvodnjo, ki proizvaja opremo ali ključne komponente, ki se večinoma uporabljajo za proizvodnjo integriranih vezij in zagotavljanje zalednih storitev.
  • Odprte EU livarne (OEF). Oznaka statusa proizvodnih obratov z zmogljivostjo za proizvodnjo čipov po zasnovah drugih podjetij, zlasti podjetij brez proizvodnih objektov.

  Status IPF ali OEF poenostavlja upravne postopke in daje prednostni dostop do pilotnih linij, vzpostavljenih v okviru pobude Čipi za Evropo.

  Poleg tega uredba uvaja oznako „Oblikovalski centri odličnosti“. Evropska komisija lahko podeli oznako oblikovalskim centrom, ki znatno izboljšajo zmogljivosti EU na področju inovativnega oblikovanja čipov s svojo ponudbo storitev ali svojim oblikovalskim znanjem in zmogljivostmi.

• 3.
  Spremljanje in krizno odzivanje

  To vključuje krepitev sodelovanja med državami članicami EU in s Komisijo, spremljanje dobave polprevodnikov, ocenjevanje povpraševanja, predvidevanje pomanjkanja in sprožitev aktivacije krizne faze.

  • Mehanizem upravljanja. Uvede se Evropski odbor za polprevodnike, ki ureja Akt o čipih,ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu Komisija ter zagotavlja nasvete, pomoč in priporočila v treh stebrih ukrepov.
  • Spremljanje. Strateško načrtovanje sektorja polprevodnikov, vključno s ključnimi izdelki, kritičnimi infrastrukturami, odvisnostmi od držav zunaj EU, potrebami po znanju, kazalniki zgodnjega opozarjanja, poročanjem držav članic, zmanjševanjem tveganja in najboljšimi praksami.
  • Krizni odziv. V kriznih situacijah, ki se sprožijo po posvetovanju z Evropskim odborom za polprevodnike, lahko Komisija od IPF ali OEF zahteva, da poleg ponudbe orodij za nujne primere, zbiranja informacij in skupnega nakupa dajo prednost ustreznim naročilom izdelkov v korist kritičnih sektorjev.

Ocena in pregled

Komisija bo do 20. septembra 2026, in nato vsaka 4 leta, ocenila in pregledala uredbo ter Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije predložila javno dostopno poročilo.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 21. septembra 2023.

OZADJE

Uredba spreminja Uredbo (EU) 2021/694 o programu Digitalna Evropa (glej povzetek).

Za več informacij obiščite tudi:

• Evropski akt o čipih (Evropska komisija)
• Industrija čipov v EU (Evropski svet in Svet Evropske unije)
• Vloga za pridobitev statusa integriranega proizvodnega obrata in odprte EU livarne (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2023/1781 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. septembra 2023 o vzpostavitvi okvira ukrepov za okrepitev evropskega polprevodniškega ekosistema in spremembi Uredbe (EU) 2021/694 (Akt o čipih) (UL L 229, 18.9.2023, str. 1–53).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Načrt REPowerEU (COM(2022) 230 final, 18.5.2022).

Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (UL L 333, 27.12.2022, str. 164–198).

Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17–75).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2021/241 so vključene v izvirni dokument. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Digitalni kompas do leta 2030: Evropska pot v digitalno desetletje (COM(2021) 118 final, 9.3.2021).

Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30–89).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 2015/2240 (UL L 166, 11.5.2021, str. 1–34).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi Uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1–68).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (EU) 2021/2085 z dne 19. novembra 2021 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 219/2007, (EU) št. 557/2014, (EU) št. 558/2014, (EU) št. 559/2014, (EU) št. 560/2014, (EU) št. 561/2014 in (EU) št. 642/2014 (UL L 427, 30.11.2021, str. 17–119).

Glej prečiščeno različico.

Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 11–22).

Glej prečiščeno različico.

Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije – Tretji del – Notranje politike in ukrepi Unije – Naslov XVII – Industrija – Člen 173 (prejšnji člen 157 PES) (UL C 202, 7.6.2016, str. 126).

Zadnja posodobitev 27.05.2024