Varnost živil in krme – načrt za obvladovanje kriznih razmer

 

POVZETEK:

Izvedbeni sklep (EU) 2019/300 o določitvi splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer na področju varnosti živil in krme

KAJ JE NAMEN TEGA SKLEPA?

• Namen tega izvedbenega akta je čim bolj zmanjšati obseg in vpliv izbruhov bolezni, povezanih z živili ali krmo, na javno zdravje.
• Določa načrt za obvladovanje kriznih razmer, da bi zagotovila učinkovito pripravljenost EU v primeru izbruha.
• Razveljavlja Sklep 2004/478/ES.

KLJUČNE TOČKE

Načrt za obvladovanje kriznih razmer:

• se izvaja, če izredni dogodek* zahteva tesnejše stike („okrepljeno usklajevanje“) med državami EU ali v resnejših primerih vzpostavitev krizne enote;
• določa praktične postopke, vključno s strategijo obveščanja, za pripravo na morebitni izbruh, ki zahteva ukrepanje EU, in njegovo upravljanje;
• se uporablja za vsak izredni dogodek v zvezi z živili ali krmo, ki predstavlja neposredno ali posredno nevarnost za javno zdravje in ga ni mogoče preprečiti, odpraviti ali zmanjšati z že uvedenimi ukrepi.

Vlada vsake države EU, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska komisija imenujejo po enega kriznega koordinatorja, ki deluje kot enotna kontaktna točka. Krizni koordinatorji:

• se sestajajo redno, vsaj enkrat letno;
• predstavijo pobude na ravni EU;
• izmenjajo nacionalne načrte izrednih ukrepov;
• imajo jasne splošne naloge in naloge obveščanja;
• zagotovijo nadaljnje spremljanje in vrednotenje upravljanja kriz.

Okrepljeno usklajevanje – prva raven odziva EU – se zahteva, kadar obstaja:

• neposredno ali posredno tveganje za javno zdravje zaradi odkrite nevarnosti v hrani ali krmi, ki je bilo ugotovljeno v dveh ali več državah EU; ali
• morebiten resen vpliv na delovanje notranjega trga na področju hrane ali krme; in kadar:
  • obstaja pomemben vpliv na zdravje, povezan z odkrito nevarnostjo;
  • se vlade EU ne strinjajo o ukrepih;
  • je težko ugotoviti vir tveganja.

Komisija v teh primerih:

• organizira redne sestanke kriznih koordinatorjev;
• vzpostavi medsebojne povezave med sistemom zgodnjega obveščanja in odzivanja (vzpostavljen s Sklepom 1082/2013/EU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje) ter drugimi sistemi opozarjanja in obveščanja na ravni EU, vključno s sistemom hitrega obveščanja za živila in krmo;
• skupaj z vladami držav EU zagotovi delovanje omrežja evropskih in nacionalnih laboratorijev, ki zagotavljajo hitre in visokokakovostne analize;
• ponuja usposabljanje, vključno s simulacijskimi vajami, o pripravljenosti na krize in preiskavah alimentarnih okužb*;
• zbira, spremlja in analizira podatke o neposrednih in posrednih čezmejnih nevarnostih iz številnih evropskih in mednarodnih virov, vključno z agencijo EFSA in Svetovno zdravstveno organizacijo;
• pripravi petletni načrt za izvedbo splošnega načrta, ki se posodobi vsakih pet let.

Komisija se lahko odloči okrepiti odziv EU in vzpostaviti krizno enoto, kadar:

• je bilo v dveh ali več državah ugotovljeno neposredno ali posredno tveganje za javno zdravje, ki je občutljivo v političnem smislu; in
  • pride do velikega števila smrtnih žrtev ali se pričakuje veliko število smrtnih žrtev; ali
  • ponovitve izrednih dogodkov povzročajo resno tveganje za zdravje ljudi; ali
  • se sumi biološki ali kemični terorizem ali večje radioaktivno onesnaženje.

Krizna enota:

• oblikuje, usklajuje in izvaja strategijo odziva na krizo, vključno z načrtom obveščanja;
• z agencijo EFSA in po potrebi drugimi strokovnjaki usklajuje preiskavo sledljivosti ter umik proizvodov;
• je sestavljena iz nacionalnih kriznih koordinatorjev, kriznih koordinatorjev iz Komisije in agencije EFSA ter po potrebi predstavnikov iz drugih agencij EU;
• deluje, dokler Komisija ne odloči, da je kriza rešena ali je mogoče njeno resnost znižati na raven okrepljenega usklajevanja.

Vsi krizni koordinatorji se sestanejo na podlagi poročila Komisije o nadaljnjem spremljanju, da bi ugotovili morebitne pridobljene izkušnje in vse potrebne izboljšave.

Strategija obveščanja od Komisije med izrednim dogodkom zahteva usklajevanje jasnih, ciljno usmerjenih in učinkovitih informacije za javnost o oceni in upravljanju tveganja. Informacije na nacionalni in evropski ravni bi morale biti pravočasne, tehtne in zanesljive.

OD KDAJ SE TA SKLEP UPORABLJA?

Ta sklep se uporablja od 13. marca 2019.

OZADJE

EU deluje v skladu z načelom, da je preprečiti bolje kot zdraviti. Vzpostavljena ima številna preverjanja in standarde, s katerimi zagotavlja, da so proizvedena živila varna za prehrano ljudi.

Vendar pa občasno nastanejo krizne razmere, kot je izbruh BSE, bolezni „norih krav“, v devetdesetih letih 20. stoletja. Za hiter in učinkovit odziv na te nevarnosti je določila ukrepe za preprečevanje ali zmanjšanje morebitnih nevarnosti za javno zdravje ali gospodarstvo.

Več informacij je na voljo na strani:

• Pripravljenost na krizo in krizno upravljanje (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2019/300 z dne 19. februarja 2019 o določitvi splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer na področju varnosti živil in krme (UL L 50, 21.2.2019, str. 55–65).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1–24).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 178/2002 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Uredba (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L 95, 7.4.2017, str. 1–142).

Glej prečiščeno različico.

Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES (UL L 293, 5.11.2013, str. 1–15).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L 325, 12.12.2003, str. 31–40).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 21.06.2019